Kako se reče P.S., ki ga na začetek napišeš? Matimila
, se opravičujem zo tole dolžino, sem že povedala, da za seciranje nimam ne volje in ne časa, da pa tako zelo ne maram jemanja stvari iz konteksta, da najdem oboje kadar se mi zdi da moram.
Za konstruktivnost debat, kakršne naj bi verjetno bile tiste o spremembah predpisov, je priporočljivo ohranjanje neosebnega nivoja in pogleda na stvari, čeprav zna bit včasih to res težko, predvsem pa bi bilo treba imeti pred očmi interes tistega, za zaščito katerega se poskuša predpise spremeniti. V tem primeru torej zaščito živali, si pa vsak lahko omisli svojo delovno skupino in predlaga sprejem zakona za zaščito vodij zasebnih zavetišč ali kaj podobnega, če nam to manjka.
Če veš, kam doniraš, nadzor ni potreben.
Za nekatere pa pride kakršenkoli nadzor v poštev, samo da se nadzira.
Če bi še vedno živeli v gozdovih in jamah ne bi potrebovali ne zakonov in še marsičesa ne. Tako pa smo si očitno izbrali nek drug način življenja v katerem potrebujemo predpise in zakone. In potrebujemo tudi nadzor nad njihovim izvajanjem, kot rečeno prej, v izogib pranju denarja ali drugim zlorabam. Večini ljudi je povsem jasno, da se ne sme ubiti sočloveka, pa imamo še vedno v predpisih zapisano, da se to ne sme. Menda ne zaradi večine, ki ji je to jasno in najbrž da v prvi vrsti v izogib dejanjem samim in ne zaradi česa drugega. Včasih je malo (pre)pozno mislit na posledice šele, ko se zgodijo. To nima nikakršne zveze z nobenim posameznikom. Better safe than sorry najbrž ne pravijo zastojn.
Sleepy, sem neznansko presenečena, saj sem mislila, da veš, kako poteka poslovanje s.p.-ja, oz.
S poslovanjem s.p.-ja moj stavek ni imel prav veliko zveze, pač pa jo ima s temle:
Saj je dejansko popolnoma vseeno, ali jo lastnik zavetišča porabi za nakup hrane za enega ali za vse mačke, ali pa za nakup kruha zase, dokler imajo mački dovolj dobro oskrbo, oz. oskrbo v skladu s tistim, kar se od zavetišča pričakuje, ko mu damo našo donacijo, oz. zaradi česar smo ga z donacijo sploh podprli.
Kot rečeno, stvar higiene. Če je donacija v denarju namenska se meni ne zdi popolnoma vseeno ali je porabljena v skladu z namenom za katerega je dana ali ne. Vseeno ali gre za donacijo zavetišču, Rdečim noskom, šolanju otrok v aziji… gre za namen.
Vsak donator sam zase ve kaj zanj je in kaj ni sporno. Donacije pa niso samo v denarju.
Jaz zase vem, da če doniram za žakelj briketov, potem doniram za to, vseeno ali podjetniku ali društvu in ne glede na to kaj in zakaj donirajo drugi. Če želim donirat za kruh, potem to ne bo donacija zavetišču (ali društvu za zaščito živali) pač pa fizični osebi. Kot rečeno – stvar higiene, ki z mojimi osebnimi pogledi in željami nimajo ničesar skupnega. Jaz to dvoje ločim, vsak pa kakor hoče. Moji lastni pogledi in morebitne želje po kontroli porabe lastnih donacij nimajo nikakršne zveze s sistemskimi rešitvami nadzora pretoka denarja.
Kaj počne vodja zavetišča z denarjem od svoje plače je povsem njegova stvar. Lahko donira svojemu zavetišču za mačke v osrkbi zavetišča, lahko drugemu, lahko Društvu za boljši svet…, ali pa nikomur. Povsem enako kot vsi ostali. Ne vidim nobene posebne razlike med tem ali svoj denar za oskrbo zapuščenih in brezdomnih živali porabi vodja zavetišča ali pa katerakoli druga fizična oseba, da niti ne omenim hranitelje prostoživečih mačk. Torej mislim, da je nehigienična nenamenska poraba vseh namenskih sredstev, ne glede na to kdo to porabo izvaja.
V bistvu v resnici nimam pojma ali se DURS ukvarja s papirji samo zato, da določi višino davka, ali je v resnici pristojen tudi za ugotavljanje namenske porabe namenskih sredstev in se s tem ne ubadam in se ne nameravam. Me nikoli ni zanimalo, kar me, ko me, in če me, vprašam tiste, ki vejo.
Uf, tole je pa še huje, kot tisto glede denarnice s.p-ja.
Tako zelo se motiš, da se bolj ne bi mogla. V vsaki besedi zgornjega citata.
Dopuščam možnost, da se motim, bi kakšen pravnik znal povedat, če se res. Do takrat pa bo moje mnenje še kar tako, da
zavetišča izvajajo javno službo. O drugih dejavnostih podjetij nisem govorila, pač pa o delu kjer izvajajo javno službo zavetišč.
Izvajanje javne službe pač ni komercialna dejavnost. Zavetišča imajo z drugimi izvajalci javnih služb skupno najmanj porabo javnih sredstev, sicer pa mojim stavkom prav res ni potrebno pripisovati kakšnih drugih pomenov. V kolikor pride do nejasnosti, bo vprašanje morda vodilo k pojasnilu, napačne interpretacije pa zagotovo ne.
Torej še enkrat in bolj jasno – vsi porabniki javnih financ so podvrženi nadzoru javnosti pri porabi teh financ. Transparentnost porabe javnih sredstev je pač nuja, ki se jo morajo zasebniki zavedat, ko poslujejo z državo ali lokalnimi skupnostmi. Nekatere zanima poraba denarja v kliničnem centru, druge na univerzah, tretje v zavetiščih…. Lahko nadaljujem pri gradbeništvu in končam jutri enkrat. Javnost mora imet torej možnost nadzora porabe javnih sredstev, če pa se tega poslužuje ali ne je pa najbrž stvar interesa vsakega posameznika. O drugem nisem pisala.
Odstopi se lahko od marsičesa, tudi od pogodb.
Ne namigujem prav ničesar. Bistvo tistega odstavka je bilo drugje – da je nadzor v urejenih družbah nekaj povsem običajnega in ne nekaj zlonamernega.
S čakalno vrsto so povezana javna sredstva oz. višina le teh iz česar sledi omejeno število pregledov in posegov, tudi kadar to javno službo izvaja zasebnik. Torej ponavljam – vsakega lahko (ali pa bi ga celo morala) zanima poraba javnih financ, pri čemer ne gre za zlonamernost pač pa prej za dolžnost. O drugem nisem pisala, kakor tudi sicer nisem nikoli trdila nič drugega kot to, da imamo službe za ugotavljanje nepravilnosti in jih je pač treba zaposlit. Vsaj v nekaterih primerih smo nepravilnosti, če zanje vemo, celo dolžni prijavit.
Torej, Sleepy, lepo prosim, da se daš poučiti o tem, kaj je gospodarska družba in kaj je s.p., ter kaj je opravljanje javne službe zavetišča za živali. Morda bo potem kakšen podatek v javnosti nekoliko pravilnejši, ker tole, kar je v zgornjem citatu, je prava žalost. Očitno iz neznanja in nepoznavanja osnovnega poslovanja slovenskih zavetišč izhaja tudi cel kup nepravilnih tolmačenj, zavajanj in podobno.
Morda bo nepravilnih tolmačenj manj, če se mojemu pisanju neha pripisovati pomenov, ki napisani niso.
Dokler zavetišča opravljajo javno službo in za to prejemajo javne finance, so podvržena nadzoru javnosti. V kolikšnem okviru predvidevajo predpisi, za razreševanje spornih zadev so pristojne službe.
Hvala za nasvet, se mi pa prav dosti ni treba dat podučit. Se pa opravičujem za pogovorno izrazoslovje, pač nisem pravnik. Tudi poslovanje samostojnih podjetnikov ureja Zakon o gospodarskih družbah, ki je po novem besedico samostojni opustil. Torej je po tem zakonu podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik je lahko le fizična oseba za razliko od gospodarskih družb, oboji pa na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost.
Se opravičujem za to (nedopustno) pogovorno izrazoslovje.
Pav tako nisem nikoli trdila nič drugega kot to, da odloča tisti, ki plača, torej je stvar odgovornega v zavetišču da se odloči, kaj bo z živaljo od 31. dne naprej in je pokroviteljstvo povsem odveč. Sem kje zapisala, da je kdorkoli dolžan plačevat oskrbo za žival, ki ni njegova? Jo obdržat pri življenju na svoje stroške dlje kot to velevajo predpisi? Je bilo kje zaslediti moje očitanje evtanazij kateremukoli zavetišču?
(ok, začnete, ker sama nimam težav s komunikacijo) pogovarjati z zavetišči na kulturnejši način.
Tole pa bi pomenilo kaj? Prosim za razlago tegale.
Sleepy, si že bila v Zonzaniju, Meliju, Mali hiši, Vitovljah, pri Turku?
In s čim ima to zveze? S porabo javnih financ?
O legalnosti prizadevanja za kontrolo nad tistim, kar nimaš pravice kontrolirat, si povedala že v zgornjem citatu vse, zato je brez smisla, da komentiram
O legalnosti prizadevanj za kontrolo nad tistim, kar nimam pravice kontrolirat nisem ne povedala ne napisala ničesar.
O tem, da sceni ni vedno zakonito omogočeno ... Hm ... Je kdo dolžan kaj storiti zastonj? Ni. Tudi ti ne. Nobenih zakonskih osnov ni za to, da bi nekdo moral dati kakršenkoli podatek, katerega dajanje mu ne nalaga zakon.
Ni vedno vse v plačilu in ni vse vedno tako kot je videti. Včasih imajo stvari ozadja (povedano drugače – se dogajajo v "očem skritem" zakulisju), za katere morda ne veš in/ali niso širše znane. Sicer pa kaj se sme in kaj ne zaračunat ureja uredba, ki pravi:
(2) Organ
ne zaračuna stroškov:
– za vpogled v dokumente,
– za telefonsko posredovanje informacij,
– za posredovanje informacij po elektronski pošti, če ne gre hkrati za primere iz tretje alinee prejšnjega odstavka,
– za posredovanje informacij s pomočjo telefaksa, ki skupaj ne presegajo petih strani.
O organih pa zakon pravi takole:
(1) Ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in
izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi).
Sem že povedala, da je pripisovanje mojemu pisanju nekih pomenov, ki jih ni, nadležno.
Za določanje tega kaj se sme in kaj ne imamo predpise in službe, ki to urejajo, moje mnenje je pri tem povsem nepomembno. In služba, ki je pristojna za razlago tega kaj se sme in kaj ne v primeru poslovanja z lokalno skupnostjo je verjetno Informacijski pooblaščenec.
Iz ene izmed odločb (številka: 090-54/2010/) informacijskega pooblaščenca:
Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, pomembno tudi, da se seznani z vsebino celotne pogodbe ali naročilnice, na kateri temeljijo zneski, ki so plačani iz javnih sredstev. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotre porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno je zajeto v pogodbi ali naročilnici, na kateri temelji poraba javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju državnih organov, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.Slovenska zavetišča so izvajalci javnih služb zavetišča (organi torej),
Zanima lahko vsakega vse, do katerih informacij pa je kdo upravičen in do katerih ne pa verjetno ve informacijski pooblaščenec.
Kar se izterjave tiče – nikomur ni mogoče vzeti ničesar, če ni od česa vzteti. Mislim celo, da se ne sme tikat socialnih pomoči, torej se ne da vedno vzet niti če je.
Res misliš, da pozabljamo na preventivo? In da ne vemo, posledica česa so zavetišča? Se bojim, da je večina (s tabo vred?) pozabila na preventivo zato, ker si daje tolk opravka z drugimi stvarmi. Jaz se trudim s preventivo že dolgo vrsto let, vendar ne s tako, katere implementacija tukaj in zdaj ni mogoča. Če pogledaš po portalu mal levo in mal desno, boš morda celo opazila kaj več od živalovarstvenih tem, v katere se oglašaš.
Ti pa se ukvarjaš ... s čim? Z napačnimi predstavami o organiziranosti slovenskih zavetišč?
Nekateri imamo veliko različnih opravkov, drugi veliko iz istega naslova, tretji malo... smo različni, in število opravkov ali čas, porabljen zanje, nima veze z morebitnim pozabljanjem na preventivo. Ena večjih traparij, ki je nočem počet, se mi pa zdi počet nekaj, kar že počne nekdo drug. Torej počnem raje tisto, kar kdo drug ne, pa se mi zdi, da je fajn, da kdo bi, pa karkoli že to je.
Ti pa se ukvarjaš ... s čim? Z napačnimi predstavami o organiziranosti slovenskih zavetišč?
Z marsičem, vmes pa zagotovo ni organiziranosti slovenskih zavetišč in še manj napačnih predstav o tem. Moje predstave so namreč lahko samo moje in ne napačne (pa niti nenapačne ne).
Nekaterim velika preventiva ne bi bila preveč všeč, ker bi jim lahko zmanjkalo mušterij za "reševanje" ali za "kukanje". Osebno se ne nadejam usihanja želja po kontroli, ker le-te ne izvirajo iz resnične potrebe po kontroliranju česarkoli. V glavnem so osebne narave oz. sproducirane po načelu Francke in transformatorja
Zna bit, da so osebne narave, kot zna bit da je osebne narave »zaščita« lastnikov zasebnih zavetišč. Ne eno ne drugo ne sodi v predpise in ne eno ne drugo ne sledi interesom zapuščenih živali.
(mimgrede - Smetka, hvala za tale dva )
Hehe i wonder. Od kje že sta tadva?
Če pogledava konkretno tvojo željo po kontroli zavetišč in javnega v njih - izvira iz neznanja in nepoznavanja in se širi po načelu pravkar omenjenih dveh - po tvoje: zavetišče je javno, enako kot zdravstveni dom in ker lahko po TV spremljam, kako nadzorujejo (oz. naj bi) zdravstveni dom, seveda lahko nadziram tudi zavetišče. Ouje.
Mojo željo po kontroli zavetišč bova težko pogledali, ker je ni. Zgoraj napisano je žaljivo podtikanje, ki je nadležno.
Zavetišče je izvajalec javne službe.Prav tako je žaljivo tole:
Meni je to, da ne veš, kakšna je razlika med s.p. in zdravstvenim domom, dovolj.
Od kod le bi lahko vedela, če vem ali ne kakšna je razlika med omenjenima?
Priznam, da raje tipično slovensko ne naredim nič, dokler o zadevah ne vem dovolj in sem, za razliko od nekaterih, tiho, informacije pa širim okrog šele potem, ko mi je jasno, o čem pišem ali govorim. Vmesni čas, ko se ti zdi, da ne naredim nič, porabim za izobraževanje iz vseh mogočih vidikov o stvareh, o katerih bo tekla beseda. Pogosto pred pisanjem prosim poznavalce za razlago posameznih segmentov celote in sprašujem ter raziskujem tako dolgo, da mi je vsaka podrobnost jasna. In potem si dovolim spljuvat nekaj, za kar vem, da ne pije vode.
Nekateri si pač dovolite spljuvat karkoli že, nekateri pa tega pač ne počnemo.
Če se je nekdo spravil nekaj naredit, pa vem ali imam idejo ali predlog, kako bi lahko bile stvari boljše, to povem. To, da se s čim ne strinjam, mi še ne daje pravice da po komerkoli ali čemerkoli pljuvam.
Za razliko od nekaterih, ki pljuvate, pa ne veste, kaj je levo in kaj desno (kot zgoraj, recimo). Saj nama je obema jasno, da si javno več kot enkrat pisala o tem, da v Sloveniji nobeno zavetišče ne bi smelo biti profitno in v lasti zasebnikov, temveč vsa organizirana kot neprofitna, če se prav spomnim naj bi bila v upravljanju društev. Hm ... Po zgoraj navedenem dvomim, da veš, o čem si pisala.
Tole je žaljitev. In ne, nama ni obema jasno, zato prosim za osvežitev spomina. Moje mnenje je namreč že dolgo, da gospodarske družbe ne sodijo med humanitarne in druge družbenokoristne dejavnosti. Za to imam tudi argument:
Po ZGD je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
Za podjetnike sem napisala že prej, ravno tako opravljajo pridobitno dejavnost.
Za vas ne vem, meni pa pridobitna dejavnost pač ne gre skupaj z živalmi, in do svojega mnenja menda imam legitimno pravico. Če se prav spomnim je bil zaključek mojega zadnjega pogovora na to temo, da naj bodo zavetišča organizirana kot javni zavodi, kjer zgleda ni prevelikih težav in nesporazumov okoli nadzora.
Sicer pa, kako veš, da nisem bila na začetku zraven? In kako veš, da do konca razprave ne bom podala svojih pripomb tudi tam ali morda kje drugje?
Ne vem in nisem trdila drugače.