debata

[fižolova župca]

Da je aktivnih na vseh področjih vedno premalo, je jasno. Ampak pridna, a bi bilo kadarkoli kakorkoli mogoče, da bi se društva zbrala skup in zedinila vsaj glede ene same točke? Recimo nedelovanje VURSa. In recimo najela pravnika, ki se spozna na javno upravo in bi zadevo fural naprej profesionalno. Ona pa bi ob tem naredila vsak na svojem koncu konkretno akcijo prečesavanja terena in zbiranja kršitev ter zasuvanja s prijavami. Ali je celo zedinjenje društev glede ene same točke preveč za pričakovat?
Ne vem, o vsem se ne da strinjat, o eni konkretni stvari pa morda le. In edino društva lahko dosežejo lokalne prostovoljce. Tako bi bila masa že malo večja. Da ne skače zdaj na tem koncu 5 ljudi v zrak, zdaj na drugem, tretjem in četrtem - odgovorni se jim pa smejijo, češ saj vas je samo pet. Razmišljam kot laik, ki s sceno nikoli ni imel kakšnega posebnega stika...

[pridna]

FŽ, večina društev med sabo lahko sodeluje, če se zmeni za eno točko. Vendar, večino društev itak predstavlja "en ali dva" človeka in ti "en ali dva" se s ta drugimi "en ali dva" itak pozna in sodeluje. Ampak ta "en ali dva" na vsakem koncu slovenije je premalo. Ni problem, da se društva ne bi mogla uskladit niti pri eni točki, ampak je problem, ko jst napišem zali_, da jo bom v kratkem kontaktirala (torej povezava med društvi, nekaj strani nazaj v tejle temi) in ji rata slabo, ker ve, da bo treba nekaj dodatnega delat, in ve, da bo to ona ali "una ta druga" v društvu. Ker drugih ni. Ni. Nema. Nada.

Ne vem zakaj se tok obešate na to, da društva ne morejo sodelovat med sabo. Počasi bom dobila občutek, da je to en tak fajn izgovor. Še nikoli, ampak res nikoli do sedaj mi ni nobeno društvo zavrnilo sodelovanja zaradi nestrinjanja. Problem je dejansko v moči, energiji, ker ko se obrneš na društva, se vsem ob tvoji sicer odobravani akciji b-r-u-h-a.

Kakorkoli obrneš smo tam - ni dovolj ljudi, ki bi bili pripravljeni delat.

Moksa, tega sicer nisem hotela pisat, ker je zame precej boleča tema - ampak pri aferi z bulmastifi je bila konkretna organizacija, pa se je petim posameznikom na koncu treh mesecev bruhalo ob misli na afero. In to samo zaradi količine dela in energije vložene v to. Ne zmanjšujem dela posameznikov, ki so sestavili peticijo ali ki so zbirali podpise (tudi v okviru društev). Ampak to je bil res samo delček celote. In vseslovensko celoto nas je furalo za na prste ene roke preštet. Letake delit je prišla samo ena forumovka. Letake delit. En dan za dve uri. Ne me hecat z organiziranimi akcijami. Res.

Še vedno velja tole:

Nabere se kup navdušencev, ki si jih pripravljen vodit "v boj", jim razložiš kaj in kako, podaš jim znanje in vse ostalo, kar jim pač lahko nudiš, ker si pripravljen narest marsikaj. In po vseh pripravah se zaženeš (valda v prvi vrsti) v boj in ob prvi oviri se ozreš okoli in ugotoviš, da si sam...

To sicer ne pomeni, da organizirane akcije niso možne in da jih nikoli več ne bo, ampak grejo stvari počasi, v odvisnosti od časa in energije tistih posameznikov, ki sem jih omenjala prej. Torej tistih, ki jim rata slabo, ko se nekdo iz društvenih vrst oglasi in poda idejo za akcijo.

[fižolova župca]

Aha, Pridna.
Ko vas, ki veste več, človek takole bere, dobi občutek, da društva imajo nekaj, česar sam nimaš - znanje, izkušnje, poznavanje postopkov... zato pravim društva. Tisto o nesodelovanju pa sem navrgla zato, ker se pogosto dobi tak občutek - tudi tule na forumu. Še en razlog več, da se kregancije opravljajo privatno.
Očitno sem sfalila problem in je težava v pomanjkanju ljudi. ta Sem si jih takole laično predstavljala vsaj kakih 20 ta hudih zagnancev na društvo (tistih, ki samo so, ne štejem). Hvala za razlago.

[Jana]

Sem ze vceraj ponoci napisala precej dolg spis (spet ), pa ga nisem objavila, ker sem ugotovila, da ga zna kdo (vecina) narobe razumet, ker bi ga bral s pokroviteljskim podtonom, ceprav ni tako misljen. Po zgoraj napisanem in sicersnjem dogajanju na sceni pa sem se ga odlocila objaviti, ne glede na razumevanje ali nerazumevanje, vsekakor pa ne glede na strinjanje ali nestrinjanje s cim, o cemer pisem.

*****************

Bom probala nekaj zadev tako povedat, da bo bolj s prstom pokazano, pa da najdejo moznosti tudi tisti, ki je trenutno morda ne vidijo, pa bi radi, pa ... se morda vsak zase zacne pomikat v smeri, ki jo bo videl pred seboj. Na neki tocki se lahko skupaj sestavimo in gremo skupaj naprej bolj organizirano. Vse ostalo okrog organiziranega dela pa je pridna krasno povzela. Jaz bi dodala se to, da je predpogoj za delo v skupini vsekakor enotna rdeca nit in kristalno jasno stalisce okrog poglavitnih stvari, ali pa podrejanje novincev brez idej o spreminjanju teh usmeritev za vsako ceno, in/ali brez samostojnih akcij v nasprotju s tistim, za kar se drustvo zavzema. Zato je pomembno, da najdete taksno skupino, kjer lahko z njimi poenotite glavna stalisca, sicer se bo zgodilo dvoje: ali se bo povzrocal razdor, ali pa ne boste mogli polno sodelovati v taki skupini. Torej, nesmiselno je rinjenje nekam, kjer mislijo drugace kot vi, ker s tem trosite svojo energijo in energijo vseh ostalih.

Karkoli hocemo narediti, moramo najprej poznati zadeve. Ce hocemo delati na posameznem podrocju in/ali izobrazevati in osvescati, se moramo najprej sami izobraziti in osvestiti. Najprej mora biti nam jasno, kaj prinasa resitve dlje od danes in jutri. Pa kaksna je situacija in kam ta situacija pelje, ce jo usmerjamo tako ali drugace. Torej, videti je treba vec plati in preceniti, kaj se bo zgodilo cez mesec, leto, dve ..., ce bomo zlagali na kupe in kaj se bo zgodilo, ce bomo izobrazevali, osvescali, izobrazevali, osvescali ..., predvsem gledali okrog sebe in reagirali, kadar lahko in je potrebno in kolikor lahko, vmes poskusali spreminjati zakonodajo, delali akcije (sterilizacij/kastracij, resevanja vecjih in konkretnejsih problemov, predavanj, prireditev ... - nekateri organizirali, drugi se udelezevali po svojih moceh in interesih) tudi koga evtanazirali ali peljali v zavetisce, ki nam ni tako ljubo, kot kaksno drugo, ali spustili nazaj na lokacijo kaksno porihtano macko, ki bi jo sicer srcno radi "resili" za vsako ceno. Za vsako nase pocetje moramo najprej mi imeti jasno sliko, kaj smo storili s tem in zakaj. Tudi "komu" smo kaj storili dobrega ali slabega.

Kaj mislim s tem, da mora vsakemu posebej postati jasno, za kaj gre, sele potem se lahko opredeli, kaj bi pocel, kako bi pocel in kaj bi zagovarjal in s kom bi to pocel? Vsi namrec ne mislimo enako in vsi nimamo enako casa, ne energije ..., pa tudi stalisc ne:

Ce vzamete psa, ki ga najdete na dvoriscu, pa ga ne peljete v zavetisce (in mimogrede s tem ne poskrbite, da ga najde morda lastnik, ali da se znajde v evidencah, ali da pripomore h korektnejsi sliki situacije), vsaj razcistite pri sebi, da ste to storili iz povsem lastnih razlogov in da bo s tem opravljena "resitev" konkretnega psa zato, ker ste ga vi nasli, torej iz egoizma, ce hocete direkt. Ce bi ga nasel nekdo drug, bi ga morda peljal v zavetisce in v tem primeru bi vam bilo vseeno, ker dejansko ne bi niti vedeli zanj - pa cetudi bi vedeli, ne verjamem, da bi ga sli na "svoj" nacin "resevat" (kot ce ga najdete vi) - torej sami postimat, oskrbet in namestit ter oddajat. Hipoteticno. Govorim kot primer in ne, da osebno vi tako pocnete.

To pomeni, da je vsako dejanje, ki ga naredimo samoiniciativno in v nasprotju s pravili (tudi zakonskimi), ali ce hocete v nasprotju z usmeritvami tistih, ki vidijo malo sirse, storjeno v egoisticnem duhu. Dokaz za to so vsa sporocila, ki so bila kdajkoli tukaj ali kjerkoli drugje napisana v stilu: "ne morem ga peljati v to in to zavetisce, temvec bom sam poskrbel za vso oskrbo, ker sem ga pac jaz nasel in vsaj to lahko storim in tega pa res ne morem, tega konkretnega ..." Torej, se enkrat - locimo med tistim, kar pocnemo v korist svoje "ciste duse" in zivalce, ki jo drzimo mi v rokah in tistim, kar je prav za dolgorocne cilje - za vse zivali pojutrisnjem in vse tiste, ki jih drzi v rokah nekdo drug ali pa sploh nihce. Popolnoma nic ni narobe s tem, da sami oskrbite najdeno zival, vendar ne pravite potem, da je to za dobro kogarkoli drugega, kot za dobro vas samih. Se enkrat, zivali, ki jih najde nekdo drug, pa za to veste, ne vzamete, ker nimate stika z njimi. Takih zivali je tukaj cel kup, se vec jih je v nekaterim neljubih zavetiscih, v "dobrem" zavetiscu jih bodo morali evtanazirati, ker jih nimajo vec kam dajati ... Pa niso nic drugacne, morda so bile najdene na mestu, na katerem ste se prav vi nahajali uro pred ali za tem, ko je tam zival nasel nekdo drug in jo odpeljal v zavetisce. Zakaj je zival, ki jo drzite vi v rokah kaj drugacna? Oz. zakaj ima zival, ki jo drzite vi v rokah, previlegij vase individualne oskrbe? Zakaj v nekaterih primerih za tocno to zival zahtevate reakcije "po vasi meri" od drugih? Zaradi zivali? Ni res. Zaradi vas. Ce bi bilo karkoli za zival, bi vam bilo vseeno, ce bi dali to zival v oskrbo tistemu, ki je zadolzen zanjo in vzeli drugo, ki je morda bolj potrebna vase pomoci. Torej, povejte odkrito sami sebi, da to pocnete samo zaradi vas, vase mirne duse, vasega mirnega spanca in srece. Zival ima pri tem samo to usodo, da vam je ravno ona prekrizala pot. Nic drugega. Tam zunaj pa jih je se mnogo, ki pa nimajo "te srece". Tole nima nobene zveze z realnimi posvojitvami, pa tudi z organiziranimi akcijami ne, temvec se nanaša na "reševanje lastnih primerov".

Ravno tako je sicer nam vsem hudo, ko se objavi, da bo nekdo evtanaziran. Ce bi rekli, da izberite za evtanazijo med vsemi tiste, ki ste jih (hipoteticno) vi prinesli v "dobro" zavetisce (ker v "slaba" jih itak ne nosite) in tistimi, ki so jih prinesli drugi, bi se garantirano odlocili za tiste, ki so jih prinesli drugi. Ker ste "svoje" ze drzali v rokah, ker se cutite dolzni ..., ker ne morete ... hm ... Protestirali bi, ali pa vsaj poskusili kaj narediti, da ravno "vase" zivali ne bi doletela izbrana slaba usoda. S kaksno pravico? So tisti, ki so jih nasli in prinesli drugi, kaj manj vredni? Si kaj manj zasluzijo zivljenje? Ne. Si kaj manj zasluzi zivljenje tak, ki ni na pogled atraktiven, je premajhen ali prevelik ..., ni pa bil nikoli "v vasih rokah"? Ne. Je prav, da doleti smrt nekoga, ki pac caka, zato ker se rabi plac za drugega, ki prihaja? Ne. Je prav naloziti drugim obveznost, sam pa je niti prepoznati, kaj sele svoj del sprejeti? Ne. Je za napacne predstave opravicljivo, ker zadev ne poznamo dobro? Ne. Je ok, ce trdimo nekaj, cesar nismo dobro spoznali z vec strani? Ne.

Torej, najprej spoznati, kaksna so pravila, kaj pravi zakonodaja, kaj se lahko, cesa se ne sme, kaj je kdo dolzan (res dolzan) in cesa ne, kaj smo dolzni mi in kako svoje dolznosti opravimo (konkretno: odprte oci, opozorila, prijave, ce ne vemo kako, vprasamo, se pozanimamo, preverimo ...), zakaj so dobre sterilizacije in kastracije, cemu sluzi "vedno na povodcu" in kaj pomenijo "izjeme". Svoje znanje prenasamo na svojo okolico. Argumentirano in s podlagami. Ne po principu receptov starih babic, temvec na podlagi tistega, kar je ze preverjeno, znano, v uporabi v danem casu in v danem prostoru. Pa tudi ne po principu "samo da nekaj ali nekoga podpiram". Pomembno je, da vemo, zakaj nekaj ali nekoga podpiramo, saj smo tako bolj verodostojni v predstavljanju in argumentiranju svojih stalisc. Ce vemo, da nesterilizirana psica prinasa potomstvo in s tem kup novih tezav, zagovarjamo sterilizacijo. Ce vemo, da smo prav tako dolzni poskrbeti za "odpisane" pse v zavetiscu, kot lastnik zavetisca ali kdorkoli drug, zavzemimo svoje stalisce glede odgovornosti za morebitne evtanazije in povejmo to naprej - odgovornost vseh ali nikogar in ne odgovornost lastnika zavetisca. Ce vemo, da je ravnanje po zakonih tisto, kar zahtevamo od "nasprotnikov" oz, jim ravnanje v nasprotju z zakonodajo ocitamo, najbrz ne bomo mi ravnali protizakonito? Oz. vsaj ne bomo svojega ravnanja, ce ze ravnamo kdaj v neskladju s pravili, obesali na velik zvon in sirili kot edino pravo resnico in pot. Konkretno: od oblasti, od zavetisc, od drustev, od ... se zahteva striktno ravnanje po zakonodaji (v mnogo primerih se vec od tega), sami pa pogosto pocnemo vse mogoce, da to zakonodajo krsimo in o tem razlagamo, da tako mora biti, ker oblast itak nic ne dela. Pravimo, da v imenu zivali. Pa res? Ne verjamem. To bi moralo biti eno od prvih jasnih stalisc, ki bi jih moral vsak zavzeti. ... Tako nekako je okrog vseh zadev, o katerih nam mora biti jasno, preden se gremo osvescanje in izobrazevanje. Pravzaprav, preden sploh aktivno vstopimo v svet "resevanja zivali in zivalskih problemov".

Torej, uvid v to, zakaj nekaj delate, je eden od najpomembnejsih korakov k uspesnemu sprejemanju realnosti in spregledu, kaj lahko pripomore k boljsi bodocnosti. Predalckanje na tiste, ki so "bili v mojih rokah, srckih in oceh" in "one druge", ne sodi k zivalovarstvu. Dejansko z reklom, da imamo radi zivali in da jim zelimo pomagati (splosna floskula) zivalovarstvo nima veliko skupnega. Pogosto se potem iz tega izcimi "moj" in "tvoj" ter "nikogarsnji" ali "zavetiski" ... Ce izvira tisto, kar delate, iz vasih lastnih nagibov, splosno znano pa je, da ne pripomore k izboljsanju razmer za nikogar drugega, sprejmite to kot svoje lastno pocetje in poskusajte ne izobrazevati in ne osvescati drugih na ta nacin. Ne prenasajte tega na druge kot edino pravo in ustrezno pocetje.

Na podlagi znanja in poznavanja kljucnih problemov, na podlagi jasnih stalisc, se vkljucujemo tam, kjer menimo, da bo nas doprinos pripomogel k skupnemu trudu. Ce ne moremo pomagati, oz. ce se ne uspemo (iz kakrsnihkoli razlogov: cas, znanje, poznavanje zadev, nimamo stalisc ...) tvorno vkljuciti, je bolje, da pocakamo, premislimo, se seznanimo ... in bomo kasneje naredili mnogo vec, ali pa se vkljucujmo v aktivnosti, ki od nas ne zahtevajo opredelitve. V tem primeru ne bomo razlagali okrog o zakonitosti pocetja nekoga drugega, ce ne vemo niti tega, kateri zakoni in predpisi sploh obstajajo, temvec bomo to prepustili komu drugemu, sami pa poceli vse tisto, kar lahko brez tega poznavanja.

Konkretno tukaj in zdaj:

- Do kljucnih zadev, ki naj bi peljale naprej, zavzemi stalisca (pri sebi). Tezko je malo sem in malo tja sibati in enkrat zagovarjati to, drugic nekaj kontra (pogosto samo zaradi osebnih preferenc - ker tako pravi nas idol/vzor). Potem se pac drzis tistega, kar menis, da je prav, vmes sledis informacijam, ki dajejo sirino in prilagajas stalisce - ves cas pac imas v vidu, kam gres: k resevanju posameznikov ali k rsevanju celote. Noben ovinek ni narobe, ce ga sprejmes realno. Tako svoje ravnanje, kot dejanske posledice (posredne in neposredne).

- Ko je priloznost (ko nanese pogovor, ko vidis kaj narobe ...), razlozis zadeve tistim, ki jih ne vedo. Veckrat, ce je treba. Gre tezko, vendar pomaga, ce imas argumente, te pa imas, ce se razumsko odlocis o tem, kaj je prav in kaj ne, katere poti vodijo naprej, po katerih pa ne prides nikamor in ne pridejo nikamor drugi - se vec: pogosto je tako pocetje cokla za tistega, ki resnicno pocne vse, da bi bilo kdaj v prihodnje (ne samo ta trenutek nam osebno) drugace.. To je ze eden od pomembnih delov, kjer lahko postanes brez velikega truda aktivnen in pomagas "mreziti" novo znanje in nove resitve - prenasas jih na tiste, ki ne vedo niti tega, da je treba prijavit mucenje, ki ga zasledijo v svoji okolici in kako to storiti, oz. kam. Ze to je nekaj. Pa nekaj je, da komu uspes predstaviti prednosti s/k, ali potrebo po razglistenju oz. razbolhanju zivali vsaj enkrat letno ... Skratka, to lahko pocne cisto vsak, ne rabis za to prav nobenega casa, rabis samo nekaj energije in znanja ter lastno prepricanost, da je tisto, o cemer govoris, prav in bo pomagalo tistemu psu, pa njegov lastnik bo morda pomagal se kaksnemu psu svojih znancev ... Tudi to, da poves nekomu, da je po zakonu nekaj prepovedano, pomaga. Pa kdaj kaksen listek vrzen v kaksen kaslc, ce ves, kdo kaj dela narobe. Ni treba vsake malenkosti prijavit, treba pa je imet odprte oci, poznati je treba pravila in poskusiti sam kaj storiti v svojem okolju, potem pa naprej, tudi s prijavami, ce ne gre drugace, ce se za pse nic ne spremeni po nasem direktnem posredovanju.

- Ce imas nekaj vec casa, visis tukaj , na FB, na drugih forumih, sploh na internetu, in raziskujes, se vkljucujes, komu pomagas z info, ti kaksen info poisces ... skratka, poskusas biti na tekocem in se vkljucis tam in takrat, ko ves, da bos lahko k neki aktivnosti kaj doprinesel. Kadar ne mores, ni nic za to, bodo drugi in obratno. Je pa pomembno, da se ves cas ob novih informacijah ucimo ter razmisljamo in ne samo sledimo zdaj temu, zdaj onemu.

- Ce zelis se malo dlje, poskusas v svojem okolju preveriti stanje: kako je v obcini, kako resujejo zadeve, kaksna so stalisca "taglavnih" ... Ko bo treba dati zadeve na kup, so to precej dragocene informacije, ki jih nekomu ni treba povsem od zacetka na kup spravljati.

- Se malo dlje, predvsem pa povezano z znanjem in moznostmi, je vkljucevanje v aktivnosti okrog zakonodaje in drugih predpisov (predvsem za pravnike in take, ki se veliko ukvarjajo z raznimi cleni, pa vidijo, kje so pomanjkljivosti, kako bi bilo bolje, predvsem pa kaksne so moznosti za izboljsanje ...). Vecina se nas vsak zase ali po nekaj skupaj ukvarja s to nesrecno zakonodajo, predvsem pa ves cas ugotavljamo kupe neustreznosti. Zdaj je en vidik zakonodaje in moznih resitev (v nasem prostoru) nanizanih v diplomski Tementove. Vendar le nekateri, so pa ti precej konkretni s pravniskega stalisca. Vsi ostali, ki se nanasajo na konkretno oskrbo zivali, na zavetisca, na drustva, tudi na posameznike ... so se odprta, oz. se ukvarjamo z njimi.

- S konkretnimi perecimi primeri in problemi se ukvarjajo predvsem posamezniki oz. posamezna drustva predvsem lokalno, pogosto pa tudi sirse. Poznajo lokalno specifiko (zavetisce, obcine ...) in delujejo lokalno ali s sirsimi akcijami in aktivnostmi. Pogledas, ali ti ustreza lokalno komu pomagat (lahko formalno, lahko tudi neformalno), ali ti bolj ustreza zdaj temu, zdaj onemu (glede na aktivnost), ali pa se osredotocis predvsem na eno skupino/posameznika glede na aktivnost, ki jo siba. Pomoc je lahko kaksno lepljenje plakatov, sodelovanje na licitacijah, obvescanje svojih znancev, prijateljev, sodelavcev, sosedov ...  o nekem dogodku/aktivnostih/problemu, kdaj kaksen prevoz, pojasnilo tistim, ki ne vedo ... Skratka, ze samo to, da se vkljucis v nek krog (ni nujno sem, kot tudi ni nujno za tale krog, da tebi ali drugim lezi oz. ki gre v isto smer s teboj) in sodelujes, kolikor in kadar lahko. Ze to je nekaj. Ce pa imas vec casa in zelis vec, se tudi vkljucujes vec, morda celo kot clan katere od skupin, s katero najdes skupne interese in pot.

- Vsi imamo znance, sorodnike, prijatelje, sosede ... razlicnih poklicev in razlicnih znanj. Ce vemo (kdaj ob kaksni drugi priliki potipamo), kaksno je njihovo stalisce glede zivalovarstvene problematike in vidimo, da je to pozitivno, ga lahko kdaj porabimo, ko se potrebuje kaksne informacije, nasvet ali pomoc. Recimo pravnika, veterinarja, novinarja, tiskarja ... Skratka, aktivnosti je ogromno, ljudi je ogromno, pomoci se rabi najrazlicnejih vrst in tudi tukaj lahko vsak pomaga po svojih moceh.

- Ne glede na moje slabo mnenje o delu vursa v vsakem trenutku priznam, da so izdelali za ta cas krasno knjizico o odgovornem lastnistvu. Je na netu, da se jo relativno hitro prebrat, je jasna. Kadarkoli lahko komurkoli se ti zdi potrebno, posljes link, morda jo celo sprintas in neses komu, za katerega menis, da bi bilo dobro, da bi jo prebral. Seveda pa jo moras najprej prebrati ti, sicer je vse popolnoma brez veze.

- ...

Kot nobeno drugo gibanje tudi zivalovarstvo ni sestavljeno iz crno-belih slik in iz samih velikih dejanj, temvec ga sestavljajo predvsem majhne akcije, ki skupaj prinasajo vecje ali manjse uspehe - za zivali.

Torej, to je nekako osnovno, kar imam okrog vecnega tarnanja, kaj lahko kdo dela, za povedati. Nic pretresljivega, je pa vsekakor najprej res treba pri sebi vedeti, kaj je za koga prav in kaj ne. Vsekakor se nasa stalisca z novimi znanji in informacijami nenehno frizirajo, morda celo povsem spreminjajo. Je pa dejstvo, da se zivalovarstvo zivi in ne udejanja le takrat, ko imamo razpolozljiv cas.

Nic od napisanega se ne nanasa na nikogar posebej, zato kaksnih zamer ne sprejemam. Sama to spuro vlecem ze dolgo let. Zagotovo nisem imela vsega svojega znanja in vseh sedanjih stalisc, ko sem zacela. In zagotovo bo cez leta marsikaj drugace. Z mano ali s komerkoli med vami. Jaz samo srcno upam, da nam bo uspelo narediti mnogo tistega, kar je potrebno za boljsi jutri vseh zivali v tej Sloveniji in morda bomo imeli kaj energije se za delovanje v sirsem prostoru. Zaenkrat slovenske zivali se zdalec niso v krasnem polozaju, zato je vsaka prava akcija, ki stremi k izboljsanju na daljsi rok, vec kot dobrodosla. Ni vazno, ali jo izvaja  skupina ali posameznik. Vse formalne in neformalne skupine so itak sestavljene iz posameznikov.

Glede prepirov v javnosti je pa tako, da brez znanja in argumentov, predvsem pa brez obcutka, kaj pomeni neka informacija (ce govorimo o konkretnih psih iz te teme) pomeni za "javnost" ali za posameznika. V tem primeru bi jaz pricakovala vsaj to, da bi upostevali pisci, kje to objavljajo. Tukaj sem zadaj jaz, ki zinem vedno, ko kaj opazim, kar se ne sklada z mojimi stalisci. To je verjetno tukaj smiselno upostevati. Torej, ce nekaj pocnes, kar je proti tistemu, za kar se zavzemam jaz (torej tudi mojpes.net), ne pisi tukaj, oz. ne pisi javno, ker pac imam pravico povedati, kaj po mojem mnenju ni ok (tukaj ali drugje) in poskusam to vedno tudi argumentirati. Naceloma pa ne vabim sem ljudi, da pisejo o aktivnostih, ki jih ne odobravam, torej mi bo tezko kdo podtaknil, da iscem spetir ali kako drugace spodbujam k prepirom.

Osnovno zame je, da se drzimo dogovora, ne glede na to, koliksno podporo pri aktivnosti imamo ali koliko podpore mi dajemo. Raje se ne dogovarjajmo, ce imamo ze prej figo v zepu. Nekaj slabega pa zame je, ce se dela "mimo" tam, kjer je dogovor jasen. Ne glede na akterje. Ce se to dela med aktivnimi zivalovarstveniki zaradi osebnih preferenc, je se toliko slabse.

[Zala_]

Se strinjam s pridno.

Realnost je taka: na društvo nekaj ljudi gara kot norci, nekaj je pa takih ki občasno pomagajo (na primer kdaj naredijo kakšne izdelke, delajo na stojnici,...). Nihče izmed nas se ni rodil z vsem znanjem tega sveta in se je moral precej naučit, da zna svetovat in ukrepat v danih situacijah. In ljudje si predstavljajo, da to bo pa društvo naredilo, da bi društva morala,... Društvo sem jaz in še nekaj ljudi, ki ne zmoremo vsega dela, ker nas je premalo. Ko nekdo pokliče društvo, sem na drugi strani jaz (Zala, 24 let, študentka) oziroma ena izmed nekaj nas, ki si potem vzame(m) čas (in denar) da pomaga(m).

In meni je izredno žal, da nas ni več. Eni čakajo, da se vse skupaj zorganizira, da dobijo naloge in začnejo izvrševat... Medtem pa živali ostajajo v isti usrani situaciji, ker nas je premalo, da bi se nekaj konkretno spremenilo. Lej, kakor je žalostno, da v Borštu ljudje niso prej klicali za tistega reveža, se meni zdi enako žalostno, da recimo že ljudje tule, ki naj bi malo bolj spremljali situacijo in vedeli, kako usrana je, pa se je ne lotijo bolj konkretno. Naše društvo ima recimo načrte z osveščanjem, rade bi začele hodit po šolah, organizirale predavanja, izvedle konkretno akcijo za osveščanje o odgovornem skrbništvu po medijih, akcije S/K lastniških živali, bolj konkretno začele težit zaradi neuporštevanja zakonov in pravilnikov občinam, zavetišču P in VURSu,... Pa enostavno nas teh nekaj oseb tega ni zmožnih vsega tega speljat. Vsaj ne v doglednem času. In potem nam še kdo očita, da nam nekaj/preveč časa pobere tudi to, da se del časa ukvarjamo s posameznimi dreveščki in nam očita, da bi ta čas lahko bolj pametno porabili za širše dobro. Sej OK, po eni strani je res, v teoriji se super sliši, ampak ko pa delaš se pa vse te teorije malce sesujejo.

Jaz situacijo vidim nekako takole: nekaj nas leta po gozdu, se izobražuje o njegovi oskrbi in zakonskih zahtevah, svetujemo ljudem na vseh koncih in krajih, izobražujemo (organizirano, ne samo kar poveš sosedu in upaš, da bo povedal naprej), vmes pomagamo tudi kakšnemu konkretnemu drevescu (in se še skregamo, če ne bi bilo bolj pametno ta čas porabit za cel gozd), podimo ljudi, ki sekajo in zažigajo, visimo na glavi oskrbnikom in inšpektorjem, itd itd... Eni gledajo od zunaj, sporadično kaj naredijo za gozd (ali drevo) in si mislijo ''lej jih, sej so k zmešane kure tamle v gozdu, še med sabo se ne zorganizirajo, kako mislijo da bodo kdaj nekaj dosegli?'' In kdo izmed njih čaka, da se najde en ''mesija'', ki nas bo postrojil v čete in da začnemo sistematično delat. Se strinjam, ne bi bilo nič narobe, če se to zgodi, ampak če čakamo na to se bomo verjetno še načakali in medtem se ne naredi nič konkretno dobrega za živali. Kaj bi bilo, če bi še nekaj nas, ki smo po društvih, začeli razmišljat tako?

Enkrat se vržeš v to in splavaš. In potem veš, da če ne boš ti, ne bo nihče. In da če ne bo nihče, bodo oni, za katere naj bi se šlo, samo še na slabšem. In potem plavaš in delaš, in greš precejkrat tudi izven okvirov zmožnosti zato, ker veš, da če ne boš ti, ne bo nihče.

[Jana]

Za zacetek eno splosno pojasnilo: Tole ni zivalovarstven portal, temvec portal za ljubitelje psov (in mack), katerega del je tudi zivalovarstvena scena/problematika. Ze skorajda od prvega dne, ko je ta portal ugledal luc sveta, je tukaj tudi Kaja in "njen" koticek. Zivalovarstven duh peljem na vseh "pasjeloskih" podrocjih, kot je osvescanje o korektni prodaji in nakupu zivali samo od vzrediteljev, o odgovornem skrbnistvu (ljudje nimajo samo zavetiskih zivali, temvec tudi vzrejene in kupljene), o kinologiji na sploh ... ne ukvarjam se samo z zivalovarstvom in ne samo z resevanjem taksne ali drugacne zivalske problematike, temvec je to samo del mojega pocetja. Kot drugi hodite v sluzbo, jaz delam (tudi) na tem portalu in kot vi v prostem casu delujete na zivalovarstvenem podrocju, tako jaz to pocnem v svojem "prostem" casu. Ker vem, da je korekten odnos do zivali temelj vsega mojega/nasega delovanja, dajem temu podrocju nekaj prednosti, vendar podrocju osvescanja in sirsega delovanja in ne podrocju "samega resevanja". Zaradi vpogleda v sirse delovanja celotne slovenske "pasjelogije" (zal si izkljucno pravico do izraza "kinologija" lasti KZS, zato namesto izraza kinologija za svoje delo raje uporabljam izraz "pasjelogija" ) imam tudi sirsi pogled na celotno sceno, tudi na zivalovarstveno. V celoti se zavedam casa in prostora (vzrejene zivali vedno so bile in vedno bodo, ne glede na glasbene zelje posameznikov, kot bodo tudi preprodajalci, steperji, goljufi, tatovi, mucitelji, vurs, vcs in podobni, "slaba" zavetisca ...), poznam probleme v vzreji, poznam probleme na zivalovarstvenem podrocju, ki izhajajo iz vzreje, pa tudi druge. Poznam zakonodajo in vem, da bo sprejem sprememb neznansko tezak ravno zaradi prostora in casa. Pri vsem tem nimajo zapuscene/najdene zivali nobene prednosti, pa tudi zaostajajo ne za ostalimi podrocji.

Hm ..., pred nekaj leti (konkretno v zacetku leta 2006) sem se zavestno odlocila sodelovati/pomagati Poloni in njenemu Zavetiscu Horjul. Razlogi za to so, upam vsaj, vec kot jasni in bodo tako jasni se naprej, kolikor pac so lahko komu jasni, oz. kolikor jih kdo vidi. Meni so popolnoma jasni. Sodelovali sva v casu, ko je bilo v zavetiscu dovolj prostora za novince, sodelujeva zdaj, ko je zavetisce polno in bova sodelovali (v to sem prepricana) tudi v naprej, ne glede na to, kaj bo prihodnost eni in drugi prinesla.

Pod to spada vse sorte, med drugim tudi aktivnosti, ki se peljejo preko licitacij in to pocnemo skupaj ze od avgusta 2006 z enim dvotedenskim presledkom v letu 2008, in bomo to poceli se naprej, dokler ne pogruntamo se kaksno zabavno/zanimivo/bolj ali manj ucinkovito aktivnost. Eno od (mojih) pravil (je tudi zapisano med pravili) je, da gredo vse donacije, ki so udejanjene preko mojpes.netovih aktivnosti, v Horjul, za ostale se dogovarjamo sproti. Tako smo se posebej dogovorili za pse iz Pomurja, pa tudi za psa iz Dubravice in se bomo zagotovo se kdaj. Imam svoje razloge za to, s kom se uspesno dogovorim za posamezne aktivnosti, s kom oz. za kaksno aktivnost pa pac ne. Obicajno razloge za zavrnitev argumentiram (ne recem samo, da tebi ali tega pa ne). Sem sama, za mano ni nobene ekipe in delam tocno toliko, kot sama zmorem do konca pripeljati in tocno tako, kot sama vem, da je prav in da gre skupaj z mojimi "pogledi na svet" in cisto nic vec. Podprem se marsikaj drugega, vendar samo podprem in ne vodim. Tako se tudi medijskih akcij ne grem in se jih ne bom sla, lahko pa se jih gre kdorkoli drug in se zraven prikljucim. Moje mnenje, da lahko vsako zavetisce, vsako drustvo in vsak posameznik najde svojega "pokrovitelja", je tudi ze zelo dolgo znano. Tako je tudi z akcijami in aktivnostmi.

Da v zavetiscu Horjul ne gre za drevescka, je najbrz jasno (res srcno upam). Seveda se tukaj ukvarjamo s posameznimi primeri in seveda zbiramo za posamezno zival in seveda izpostavljamo posamezne zivali. Vendar bi bil Horjul brez Polone samo pac se eno zavetisce, z njo pa je celota, vse tisto, kar sama (upam, da tudi kdo drug) vidim kot neprestan boj za dobrobit zivali na dolgi rok. Ker tam se ne dela samo na posameznih zivalih, temvec vsak dan znova poleg "danes" tudi na "jutri". Ce kdo ne vidi tega dolgorocnega ucinka, mi je zal. Se posebej pa mi je zal, ce kdo vidi njihovo delo kot ukvarjanje z drevescki in pomanjkanje "nekaj vec". Vec jim naloziti, kot ze sedaj dajejo od sebe, ob cemer sami dajemo samo tisto, kar smo v danem trenutku pripravljeni dati, je pac precej nefer. Vsekakor pa so nam "dali" ze do sedaj mnogo vec, kot smo dali na zavetiski (in se kaksni drugi) problematiki vsi ostali skupaj. Zelim si, da bi vsa zavetisca delala tako, vendar ne delajo. Zelim si, da bi se z vsakim zavetiscem nekdo dogovoril za podobne oblike sodelovanja, kot sodelujem sama s Horjulom. Pa se ne, razen enega in nekaj posameznih padalskih akcij. Za taksno sodelovanje zagotovo ni dovolj ena stran, temvec morata biti dva. Zakaj se nihce ne dogovori, zakaj nihce tega ne pocne tako ali drugace? Ne vem. In me ne zanima, ker sama vsem ne morem pomagat in nisem pripravljena z vsemi sodelovat, se manj delat slabo zato, ker bi si nalozila prevec (recimo zato, ker ne stori tega kdo drug ali zato, ker to od mene nekateri pricakujete). To pa ne pomeni, da me ne zanimajo zivali v drugih zavetiscih ali tiste, ki so se na cesti, pa bi morale v druga zavetisca. No, tukaj pa je razlika - mene zanimajo vse enako in vse bi morale imeti enake pogoje in enake moznosti. Zal jih nimajo. Za to kriviti mene, je precej mimo. Za to kriviti Horjul, je se bolj mimo. Pricakovati, da bo nekdo resil vse probleme zato, ker jih vidi, je pa tudi mimo.

Vsak lahko studira zakonodajo z nasimi licitacijami in drugimi aktivnostmi ali brez. Nekaj nas to (in se mnogo drugega, o cemer pac ne pisemo kar naprej) pocne ob vseh ostalih aktivnostih, vsak se pa sam odloci, kaksne aktivnosti bo peljal in s cim se bo ukvarjal trenutno in na daljsi rok. Da bi kdo zaradi nasih dobrodelnih licitacij, ki so namenjene Horjulu, kaj manj studiral zakonodajo ali se sel manj akcij in aktivnosti, je prav smesen ocitek. Na zacetku je bilo moderno meni in Poloni ocitati zasluzkarstvo, ocitno je zdaj cas, da se nama ocita pomanjkanje aktivnosti ostalih zaradi aktivnosti, ki jih peljeva midve. Hm ...

Koliko je pripravljenosti v konkretno aktivnost vloziti svoj cas, delo in trud (morda tudi nekaj financ za prevoz), se jasno vidi v temi, ki jo je odprla tukaj jadrankaj in kjer je javljanj zelo malo. Upam, da ima jadrankaj popolnoma zabit mail s ponudbami za pomoc. Pa se dela za "naprej" in ne za zdaj. Hm ... Zal se niso zivali znasle na nekem bliznjem pragu in resevanja konkretnih drevesck ni, temvec je resevanje gozda, ki ga vecina se ne vidi. Ce je ob tem pricakovane se nekaj osebne participacije, brez povracilnih ucinkov "trepljanja po prsih" in izpostavljanja "osebne udelezbe" je pa sploh problem sodelovanja. To je na splosno pac tukaj in zdaj problem in ni nic tako strasnega ali novega. Samo videti je treba. In ne bo se spremenilo z odlicnimi vodji, ker so brez vojakov tudi oni sami vodje le sebi, kot tudi ne z neznansko sirokimi akcijami. Najprej moramo vsak zase videti, da je res treba nekaj narediti. Dokler cakamo na druge, da bodo spregledali namesto nas, se ne bo zgodilo nic.

V vsakem trenutku lahko kdorkoli zacne peljati akcijo organizacije in zbiranja za medijske objave. Se bom prikljucila, vsekakor. Vsako drustvo lahko v vsakem trenutku preko katerega od svojih clanov vpise na ta portal, v koledar, na forum ... katerikoli dogodek, katerokoli aktivnost, katerokoli drustveno obvestilo ..., in povabi mojpes.netove uporabnike in obiskovalce k sodelovanju, ce zeli. Torej, nikogar ne oviram pri nobenem pocetju, razen pri tistih, ki so skregana z zakonodajo in z osnovnim, kar vidim pri resevanju splosne problematike in o cemer smo tudi tukaj ze veliko govorili (resevanje iz slovenskih zavetisc, oddaja mladicev brez ustreznih resitev za psico in mladice ...). Nekaj zadev pa osebno ne maram, kamor spada "prikrivanje" in "laganje" o izvoru ali stanju zivali, povdarjanje visjih ciljev, kjer jih ni, nespostovanje dogovora brez ustreznih razlogov in podobno. V vsakem trenutku lahko tukaj kdorkoli (obvezno preko izbranega drustva) sam (brez aktivne udelezbe mojpes.neta) pelje zbiranje za katerokoli zival. Niti dogovora z mano ne rabi. In to se v mnogih temah dogaja, ce se ne motim. In se bo dogajalo naprej. Prav tako se dejansko ne vtikam v ukvarjanje posameznikov z drevescki, razen ce sprasujejo, kaj storiti, ali v "debatnih" temah, kjer razglabljamo o razlogih za to ali ono. Pozivam pa v vsakem trenutku k razumskemu razmisljanju o sirini kateregakoli pocetja. Obicajno sem ob tem sicer obtozena napada, pa nic zato. Upam le, da bo (na dolgi rok) prisel cas, ko bo kaksen vec razumel samega sebe in svoje pocetje. Pa tudi moje, horjulsko in se koga, ki ga predalckate med tiste, ki naj bi nekaj naredili/vodili/organizirali/izpeljali ..., pa tega ne storimo v taksni meri, kot si nekateri zelite. Tudi jaz (mi) se lahko (in tudi se) prikljucimo mnogoterim aktivnostim, ki jih pelje nekdo drug. Hm ...

Zala_, bom sicer tvoje drugo sporocilo "secirala" , vendar samo zato, ker imam direktne odgovore/vprasanja na posamezne stavke in ne zato, ker bi imela kaksne "zahrbtne" namene. V jezik se ti ni treba nic gristi, ker je vsak pogled nek dodatek k sirini. Upam, da tudi moj.

Zakaj se potem recimo na tem forumu organizirano pomaga posameznim dreveščkom in se ne dela bolj konkretno za gozd?

Hm ..., skoda, da vidis delovanje tega portala in foruma samo v pomoci posameznim drevesckom. Vsa leta, od kar obstaja tole, sem upala, da daje in je dal nekaj vec. Tudi tebi. Poleg tega pa nisem nikoli zanikala, da je gozd sestavljen iz drevesckov. Ne sebi in ne komu drugemu. Le pogledi na efekt ukvarjanja z enim drevesckom so ocitno popolnoma razlicni tudi med nami.

Tole lahko konkretno prenesemo semle. Tule gor so živali, v zavetiščih ali pri posameznikih, ki so malce bolj ''naše'' in zanje se dela in zanje se zbira. Kaj bo recimo dobrega za ''vse zivali pojutrisnjem in vse tiste, ki jih drzi v rokah nekdo drug ali pa sploh nihce'' če recimo tule nekaj izmed njih podaljšamo življenje v zavetišču ali omogočimo kakšen zdravstveni poseg? Nič. Dobro bo le za tega enega, za katerega bo plačan račun za veta in hrano.

Kot razumem, se nanasa tvoj zapis na zbiranje z licitacijami, torej na pomoc Horjulu, da oskrbi eno konkretno zival? Tisti "eden" je v zavetiscu Horjul in tisti "eden" je del horjulske celote in tisti eden je izpostavljen iz vseh moznih vidikov: kaksen je bil najden, kje, s kaksnimi poskodbami, koliko to stane, koliko je bilo truda ob oskrbi, kdo vse je bil klican na odgovornost, kaj vse prinese njegov prihod v zavetisce ..., pogosto posamezen primer pokaze problem v zakonodaji ali drugih postopkih, ki ga prej ni bilo videti. To pa ze pomeni, da ni vec samo drevescek, temvec del gozda. In za gozd v resnici Horjul deluje, pa ce kdo hoce to videti, ali pac ne.

In sama ne sodelujem/pomagam Horjulu zaradi kaksnega posameznega drevescka, temvec izkljucno kot celoti. Me ne zanima, za katerega se Polona (beri: zavetisce) odloci za neko resitev, ker je to njena stvar oz. stvar zavetisca, ki deluje po predpisih z dodatkom bogatega nadstandarda za varovance. Prav tako me ne zanima, za katerega se zbira in karkoli zbere. Jaz "zbiram" in "delam" za vse, ki so tam. Ker je zivali (in ljudi), ki potrebujejo naso pomoc, po celi Sloveniji dovolj za vse, imamo tudi mi (vsak posebej) moznost se odlociti, katerim (ne kateri) bomo pomagali. Moja odlocitev je, da tistim, ki pridejo v Horjul, ker vsem ne morem pomagati, so pa to nakljucne in ne izbrane zivali, da ne bo pomote, ker morajo v zavetiscu vzeti (resevati primere) vse zivali, brez izjeme. Kot tudi nihce med vami ne more pomagati vsem. Hudo je le, ker se ne razumemo in enacite mojo pomoc Horjulu in delovanje Horjula z ukvarjanjem s posameznim drevesckom, ki ne "uci" nikogar nic drugega, kot le to, da je treba "resevat po svoje", kar dobis v svoje roke. Drugo pa ni vec toliko vazno, temvec participirate pomoc glede na cas, energijo in voljo. Po zapisanem vidim, da nekako pricakujete od mene, da se ukvarjam z vsem na nekem visjem nivoju, sami bi sledili, vendar le takrat, ko imate cas, energijo in voljo (konkreten primer je dala pridna z deljenjem bulmastif letakov, novega vidimo v omenjeni jadrankini temi). Ne bo slo. Ne prenasam na druge tistega, kar lahko sama naredim oz. za kar se dogovorim, se manj cakam, da bo kdo kaj naredil ali da tistemu, ki ne naredi, kaj ocitam. Vec pac ne, pa tudi vec ne nalagam drugim. To, da recem, da je treba videti gozd in ne dreves, ne pomeni za nikogar med vami vec dela ali porabe vec vasega casa, temvec le vec razmisleka o pocetju. Zato ni treba nikomur vec aktivnosti peljati, kot tudi ne vec ali manj zivali oskrbeti ali nase kaksno odgovornost prevzemati. Samo razmisliti in delovanje potem (ce razmislek pomaga) usmeriti na nekoliko dolgorocnejse cilje. Konkretno to pomeni, da se ne bo takoj, ko se najde neko zival na lastnem pragu, zacelo tukaj pisarit groznje, da bo morala le-ta zival v neko cudasko zavetisce, ce je ne bo nekdo hitro vzel v oskrbo, temvec se pride sem obvestit, da je bila neka zival nekje najdena in stacionirana v nekem zavetiscu ali nastanjena nekje drugje v dogovoru z zavetiscem. Tukaj ni nic vec dela, le akcija in sporocilo sta povsem drugacna.

Zdajle so ravno mimo sladke licitacije. Verjetno bi ljudje lahko namesto peke štrudla ta čas študirali zakonodajo, težili VURSu, pripravljali tekste za akcije osveščanja,... In tako pomagali celemu gozdu, ne samo tistim nekaj dreveščkom, ki jih tule poznamo in so nam malce bližje pri srcu.
Zakaj se potem kakšnih obsežnih licitacij ne dela zato, da bi za ta denar (ker ne, mediji ne skačejo v luft od navdušenja, da bi redno in zastonj namenili prostor za take tekste) recimo na periodično zakupili celo stran v Delu (ali kakšnem drugem časopisu) z namenom osveščanja? Verjetno bi bil učinek precej večji za vse izmed njih, ali če hočete bi teh X evrov pomagalo več živalim, kot če s temi X evri plačamo kakšen račun.

Se enkrat - nase licitacije ne bi smele biti za nikogar motece in v kolikor se bo nekdo sel akcijo zbiranja donacij za objave v medijih, se lahko k njim prikljucim(o), za samo doniranje pa se bo vsak sam odlocil. Tako je pri licitacijah - kdor zeli, se jih udelezuje, kdor ne, lahko pocne karkoli drugega, ali pa nic. Enako je z zeljami po "obveznih" donacijah vseh uporabnikov mojpes.neta (ze nekajkrat pisno izrazene tukaj) - nikomur na mojpes.netu ni nic mus poceti, temvec ima prosto izbiro, k cemu se zeli prikljuciti. Nikomur ne bo nikoli receno, da mora komu kaj dati, ali da je bolje, da da za tega ali to akcijo in ne za onega ali ono akcijo.

Torej, organizirajte akcijo mnozicnega obvescanja preko medijev, k cemur najbrz spada tudi zbiranje zelo velike kolicine sredstev in bomo sodelovali po svojih moceh. Jaz tega ne grem organizirati iz vec razlogov. Eden med njimi je "ucinek v oblakih". Tudi jumbo plakati in pojavljanje reklame v vseh medijih ter tiskanje letakov, kar naj bi stalo VURS 16.000 €, ni dalo efektov.

Pomagajo pa druge zadeve in to vsak dan in vsak dan znova so dokazane kot uspesne. Ti enemu, on drugemu, tretji tretjemu ... prenesene prave stvari ... vztrajno ... itd. S temi zadevami pa se aktivno in dnevno ukvarjam, brez skrbi.

Pa da ne bo kdo narobe zastopil: jaz sem čisto za te akcije in da se zbira in da se plačajo računi za posamezne dreveščke, čeprav vem da bi za ta isti denar/čas/trud lahko verjetno dosegli kaj več. Ravno zato to pišem. Ker je meni (in marsikomu ki ga poznam) zelo težko rečt ''Ne, tebi pa ne bom pomagala tako, kot bi ti lahko'', čeprav vem, da bi lahko svoj trud vložila tudi v širšo sliko.

Razlika je med nacinom izvedbe in efektom in ne med altirnativami "ali to ali ono ali pa nic". Torej, ni vprasanje pomagati neki tocno doloceni zivali, temvec gre za nacin pomoci, za efekt pomoci in za daljnorocne ucinke takega primera, ki smo mu nudili pomoc.

In sem konstantno raztrgana med tem, a naj delam za drevešček (= delam na stojnici zato, da bomo lahko plačale kakšno operacijo, ki je občina ne bo in je potem edina alternativa evtanazija, čeprav gre le za zlom tačke), a naj delam za gozd (= pišem članke in težim in pišem na vse konce in peljem akcije,...). In potem žongliram med tema dvema rečema, ker ja, konec koncev je gozd še vedno sestavljen iz dreves. Pa če sem na koncu označena za še takega egoista, ker pomagam eni mački, da ne bo evtanazirana, čeprav bi ta čas, denar, živce in pamet lahko porabila za širšo sliko.

Tega pa preprosto ne razumem. Jemljes delo na stojnici samo kot prodajo izdelkov, katere izkupicek pomaga drevescku? Menis, da samo pisanje clankov in peljanje akcij vodi v resevanje gozda? Menis, da je vsaka resitev pred evtanazijo, ne glede na nacin, kako resitev izvedes, ukvarjanje z drevesckom? Hm ..., se bojim, da je nerazumevanje res popolno in obojestransko in morda je bolje, da sama s svoje strani zakljucim tole debato, saj je vse, kar sem do sedaj napisala, povsem drugace razumljeno od tistega, kar zelim povedati. Ok, povsem sprejemam kritiko, da pisem prevec in verjetno nerazumljivo. Morda se ni pravi cas, da bi upraviceno od koga pricakovala razmisljanje in ne le branje. Torej je karkoli, kar je "vec, kot nujno" pisanje verjetno odvec.

Jaz se z nikomer ne kregam in ce sem odkrita, me pri delovanju drustev moti le izpostavljanje "ne moremo, ker nas ni dovolj" s tem, da se vsi ukvarjate z vsem in si ne razdelite dela glede na to, za kaj ima kaksno drustvo kapacitete/znanje ... Vsi se ukvarjate z zakonodajo, z osvescanjem vseh o vsem, s pripravo enakih materialov o isti zadevi ... Razumem, da na lokalnem podrocju lahko drevescke zlagajo v gozd vec ali manj lokalci. Ti lahko imajo tudi "cez" obcine, obcinske uprave in zupane ter lokalne medije. Najlazje sodelujejo z zavetiscem, ki ima "cez" njihovo lokalno sceno. Verjetno se kaj, kar je ozko "lokalno". Vse ostalo je po mojem mnenju topla voda, ki jo izumljate vsak zase vedno znova in znova in vam jemlje neznansko veliko energije, casa, pa tudi sredstev. Zakaj ne bi mogli "posvojiti" materialov, ki jih je ze sestavil nekdo drug iz nekega drugega drustva in jih uporabiti za osvescanje (kot neko splosno zadevo, ki jo podpirate in se zanjo zavzemate). Zakaj ne bi mogli "najeti" drugega drustva, da izvede osvescanje na solah v vasem lokalnem okolju? Ali za kaksne druge aktivnosti? Take, ki to ze pocnejo tako, kot vsem ustreza, oz, ki ze imajo znanje, izkusnje in efekte? In vi pri njih "izvesti" nekaj, kar najbolje znate? Mora res vsako drustvo najprej najti ljudi (ki jih ni in ni na lagerju, da bi jih samo izbral), ki so sposobni in pripravljeni izvajati neko akcijo, jih izuriti, pripraviti svoje materiale in jih v celoti voditi in izvajati sami? No, ne vem. Potem ze verjetno, ker se to pac kar naprej dogaja in kar je prepoznati tudi skozi Zalino jambranje, da ne morejo vse sami, pa tako bi radi. Je treba kar naprej nekaj novega gruntat, ko pa je vecina zadev ze nagruntanih, spisanih, pripravljenih, morda se samo se mal modificirajo in po dogovoru uporabijo? Tudi to je sodelovanje med drustvi, ki sem ga v preteklosti pogresala in ne samo velikanske akcije ali prevzem vodenja kaksnega posameznika.

Prosim, da se kaksni akcije zeljni ljubljanski ljubitelji zivali javite jadranki v temi http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,37268.0.html in ji pomagate pri odlovu prostozivecih mack na eni od ljubljanskih lokacij.

[Jana]

Zala_, to, da bi kdo hodil s Severne Primorske/Lubljane/Pomurja k vam na oglede lokacij, sem napisala pod "lokalci" - torej, najbrz ni smiselno in - ne, ne mislim, da bi to kdo pocel po celi Sloveniji. Da pa bi kdo drug prisel k vam na kaksno solo ali izvest kaksno predavanje, pa se mi ne zdi tako neverjetno. Kot tudi ne, da se uporabi ze pripravljene materiale za osvescanje.

Vsekakor pa sem res vesela, da imate drustva pozitivne izkusnje pri sodelovanju in vam ga zelim tudi v bodoce cim vec.

[Zala_]

Ja, tako sem mislila, kot je Nika2 napisala - že za svoja področja pokrivat nas ni dovolj, nam ne rata speljat vseh zadev, zato bi jih še toliko težje peljali drugje. Bi bilo krasno, recimo, da bi nekaj ljudi hodilo po Sloveniji cele dneve recimo samo osveščat (osnovne in srednje šole, kakšna društva, na prireditve,...), samo mislim da smo še daleč do tega.
Kar se tiče tega, da delimo material, informacije,... eden z drugim pa seveda - da nimata dva človeka z isto stvarjo delo, dela je že brez odkrivanja tople vode preveč.