Lexi (ex Nexa;)) in Kina

[Cats]

[mamaF]

Wauuuuuuuuuuuu, kaka super duper reportaža

Kolk lepih kuŠkov, pa kolk grozovitih ovir mora Lexi prenašat, pa kolk poti prehodit, ja noro, ful ste adrenalinski pri vas

Atijev bend je pa super spešl video naredil, kapo dol, tile se ne hecajo, mojstri
Pa zmeraj bolj močno se mi zdi, da sem ta komad jaz enkrat že slišala in to v intervjuju z bendom na valu 202. A je možno?

[riry]

A je možno?

Ne (še)

Super kolaž, še boljša pa je ta družba v živo. 

Še posebno, ker je to tako redko  

[riry]

Ja, nekaj se matra, da bi ven pokukalo .

[Cats]

rava, imej usmiljenja, na sestanku sem

[riry]

Ahahahaha, lol

[branka]

Ko sem brala vaše zgodbe o neprivezanih psih, moram povedat tole: po novem imam jaz na vikendu soseda, kateri pripelje s sabo 75 kg psa, in ta je odvezan non stop  , leta naokoli in se prav nič ne zaveda, do kje je meja. Ker ne gre ne zlepa in ne zgrda, sem šla zadnjič še enkrat do tega soseda, in ga dobesedno iz srca prosila, in vprašala, če moram še na kolena, da takega psa ne bo imel več odvezanega in da prosim, da ne skače okoli naše brunarice, ker me ga je STRAH! In ga še vprašala, zakaj moram jaz po tanovem v strahu tukaj živet, bolj sem v strahu zaradi Bučka kot zaradi sebe, sedaj še zbežat ne moreva, ko je Buči poškodovan. On pa reče, da naj pridem tja, da se bova s psom spoprijateljila, da potem ne bo več šibal proti meni  , meni dobesedno pade srce v gate ko ga vidim. Sama imam namreč ubogih 53 kg, in nimam nobenih možnosti proti njemu. Pred časom je tudi že napadel Bučka, ko sva šla mimo njihove hiše na sprehod in je priletel iz dvorišča, tako da je še mene po tleh zbil, Bučita oa davil, da se mu je predal, nato sem jaz zbrala pogum in moč, ko sem videla da je Buči že čist na koncu, in ga s tenisko brcnila direktno v gobec. Na srečo se je pobral. (to sem že opisovala takrat, ko se je to zgodilo) Ta njegov lastnik se tega seveda ne spomne  , in hvali svojega psa da ne bo nič naredil in da je prijazen, da je hodil v šolo in podobno. In da naj enkrat pridem do njih, da mi bo pokazal, da nič ne naredi, kot da je on nek terapevt in bo mene učil katerega psa se naj bojim in katerega ne. Šel je tudi Damjan do njega, da bi se na lep način zmenil, da tak pes res ne more bit odvezan, in da ko se lastnik stran obrne ucvre svojo pot. In pride kar k nam. Po tanovem Buča zapiram direkt v brunarico, ne upam si ga pustit zunaj, kot ga imam včasih na zajli. Saj vem, da Buči daje tisto energijo do drugih psov da ga tako radi napadajo, Pika je čisto druga, kar se tiče tega psa. Ga ignorira in se dela, kot da ga ne vidi-pametna punca ali pa se ga tudi ona boji.

Jaz res ne vem več, kaj naj naredim. Ta človek ima pod palcem toliko denarja, da če se mu bo zdelo, da ga zafrkavam, bi znal tudi on nas zafrkavat nazaj, in to na konkreten način. Res sem obupana. Zadnjič sem hotela  informativno poklicat policijo, kaj narediti v takšnem primeru, ko 75 kilski pes leti za tabo, pa potem nisem. Ker je bil tak lep dan, da si ga nisem hotela uničevati. V glavnem grem na vikend, kjer se želim sporostiti, ampak je to odklenkalo in po tanovem živim v strahu. Res v strahu, bojim se ga, priznam. Resno me ga je strah. Mislim da si nihče ne zasluži tega.  Kaj je tu za narediti?