Labrador retriever

[jessy]

LEGLA:
Iz Kinologa:

****

Lp

[frca78]

Naša črna labradorka je zelo prijazna uboga skoraj vse ,edina njena napaka pa je da ne zdrži doma niti pet minut,kljub dolgim sprehodom z različnimi igračami ,kajti stara je komaj leto in pol.
Zato uide takoj ko jo izpustimo iz pogleda in se ne vrne domov,če jo mi oziroma drugi ne pripeljejo nazaj.
Ali je to normalno za ta leta in to pasmo in ali jo bo to kdaj tudi minilo.Kajti probali smo že vse mogoče in nič ne pomaga.Niti električni pastir.
Obupani Frča

[frca78]

Ograjo imamo a skoči čez njo.
Včeraj je ušla in je še danes ni nikjer niti tam kjer sem jo ponavadi vedno našel in to je na vsaj šestih lokacijah.
Ali bi pomagalo mogoče če bi jo naučili da nebi bila zaupljiva do vsakega ki ga sreča.
Uroš

[Desobediencia]

Zakaj pa ni v hisi? Iz hise bi bolj tezko skliznila..
Ker ce se bo tole nadaljevalo se lahko za vaso frajlo kaj slabo konca..pod kolesi kakega avta npr..

[kajad]

prosim za mnenja mlada labradorka in dvoletni otrok,ali se vam zdi primerna kombinacija?Seveda bom za psa skrbela sama,sprehodi,tekanje itn....vendar me malce skrbi da bo labradorka prevelik pes za miškona????Hvala.prijeten čeprav deževen dan vsem

[Noli]

Vsem, ki se zanimate za nakup rodovniškega labradorca v Sloveniji, toplo priporočam, da se dodobra pozanimjo o posamezni psarni. Sprašujte predvsem lastnike psičkov, in ne toliko vzrediteljev, kajti ti bodo vedno našli razlage za morebitne hude zdravstvene težave svojih psov  . Žal je stanje v Sloveniji ponekod prav katastrofalno  .

LP Noli

[majoli]

Pozdravljeni ljubitelji labradorcev!

Mene pa zanima, če ima kdo kakršnekoli izkušnje s psarno Boltvinski iz Bizovika. Sama sem tam pred petimi meseci kupila rumeno labradorko. Naša Toja je ostala v psarni zadnja in lastniki so nam zagotavljali, da zato, ker vedno najboljšo psičko zadržijo za nadaljni razplod. Trdili so tudi, da svoje mladiče privajajo na različne zvoke in da so mladički socializirani. No, Toja pa se je izkazala za zelo preplašeno psičko, nenavajeno na različne zvoke. Ob cesti je z njo skoraj nemogoče hoditi, saj silovito skače v vsak avto. Cvili in komaj čaka, da gremo stran od ceste. Boji se vsakega malo glasnejšega, predvsem umetnega, zvoka (na srečo ji grmenje ne pride do živega). Zelo hitro je tudi začela lajati in renčati in na momente je kar preveč napadalna. Pri veterinarju smo bili že ogromnokrat, saj sta ji obe sprednji tački narobe rastli. Zdaj se je stvar na srečo po naravni poti pozdravila. Iz legla je prišla polna pršic in imela je zelo vneti obe ušesi.
Vem, da ni pošteno, a nehote Tojo primerjam z našim prejšnjim črnim labradorcem Nikom. To je bil super kuža. Vedno zdrav, zelo miren in bister. Menim, da je glavni vzrok za razlike med Tojo in Nikom iskati v dejstvu, da se je Nik rodil v zelo mirnem okolju, kjer so si lastniki res vzeli čas za mladičke in se z njimi ukvarjali. Tojo pa smo dobili v psarni, kjer imajo poleg labradorcev še zlate prinašalce, kokeršpanjele in mislim, da še dve drugi pasmi. Iz oglasa za Tojo, ni bilo moč razbrati, da prihaja iz psarne. Ko pa smo jo enkrat videli, je seveda morala z nami domov. Psarna je bila polna bevskajočih psov, ki so bili zaprti v zelo umazanih pesjakih. Jaz sem si samo želela Tojo odpeljati od tam in nisem razmišljala, kako je to okolje vplivalo na njo. Ampak mislim, da je, saj je neverjetno hitro lajala in renčala in bila včasih precej 'histerična'. Ni čudno, saj je to vedenje opazovala pri svoji mami in babici. In pa sploh mi je sumljivo dejstvo, da se tako boji avtomobilov in pa oseb moškega spola. Tudi na kliniki v Mestnem logu so mi povedali, da je ta psarna imela težave z inšpekcijo.

Tojo imamo nadvse radi, saj je naš sonček in vražiček. Je pa z njo veliko več dela kot z Nikom, ampak upam, da bomo vse težave odpravili. So pa labradorci res carski kužki.

Lep pozdrav vsem!