Tibetanski terier - čvek

[Kalsang]

Marko, pridi na sestanek in tam povej svoje predloge!

Kar se izleta s psi tiče, ne predstavljam si petdeset psov tekati naokoli brez negativnih posledic. To bi bila čista katastrofa. Utrujali bi okolico, težili drug drugemu in bili zelo slaba reklama za klub.

Takšni izleti za vse člane kluba in njihove pesjane se mi zdijo neizvedljivi. Sploh pa, šicujev in lhasičev boš v hribih bolj malo videl... Pa tudi ne vem, če bi šla na takšen izlet z mojo šicujsko bando. Se opravičujem prisotnim, ampak, čeprav glavna med njimi rada hodi na daljše sprehode, se je že zdavnaj odločila, da se s TT-ji ne bo družila. Pač značajska nekompatibilnost.

[BELA Tisa]

Z malo kužico doživljava toliko lepih trenutkov, a kaj ko je tako težko vsa ta občutja spraviti na papir, tako, da bi bila zanimiva tudi drugim. Marko, žal zamujaš najlepše obdobje v življenju malčice. Za nič na svetu nebi želela zamuditi tega časa, vzgoje in skrbi za malo nadobudnico. Res si šele sedaj prav predstavljam kako težko je, če se želiš zares potruditi z mladičkom in ga naučiti vseh veščin pasjega sožitja s človekom.
Vsako jutro ko se zbudim, se mi zdi, da je Tisa večja kot je bila zvečer. Vsakič ko jo vzamem v naročje je težja. Vsakič ko je češem, je dlaka daljša. Ko se je prvič postavila k vratom, ker je želela ven na potrebo, sem umirala od navdušenja. Ko spi in sanja, sanjam z njo. Vsak dan je drugačna, oblika telesa je bolj izrazita, repek vse bolj zavihan. Kako ponosno ga nosi! Zadnjič sem na sprehodu  tako zaljubljeno buljila v njen zadek, da sem se zaletela v kandelaber. Auč! Njene šapice so vse bolj košate. Enkratna je,ko leže na trebuhu, stegne svoje zadnje tačke, kolikor se da nazaj. Obožujem jo. Moja starša sicer pravita, da sem neizprosna, pa jaz že vem zakaj se kljub njenim nagajivim učkam ne pustim ugnati njeni trmi. Če se odločim, da bo v naročju - bo v naročju, ali v avtomobilskem boksu, ne glede na ves stok in jok. Od mize ne dobi nič pa naj še tako žalostno gleda.  Rahle "nesporazume" imava le še pri grizenju. Po nasvetu jo poskušam takrat čimveč ignorirati. Tudi karanje in odganjanje je namreč lahko nagrada, so mi razložili. Kako jo pa naj ignoriram, če se mi zagrize v "tanartaboljše" hlače in zraven zagrabi še ravnoprav kože na stegnu, da mi zagomazi po celem telesu. Da bi ji to pustila, bi morala biti pravi sadist. Jo primem za ovratnico in kot klopa spulim s svoje noge, jo kregam, pa me debelo gleda, in me navsezadnje še nadere prav po tibetansko. Sem razmišljala o hokejskih ščitnikih za noge, ali pa o srednjeveškem oklepu. Pa ji namesto tega dam v gobček raje žvečko ali kakšen korenček in odnesem svoje noge na varno.

Meni je bilo v Domžalah povsem O.K. Po pravici povedano, pa mi je bila preveč gužva za kakšne poglobljene diskusije, lažje se pogovoriš in izmenjaš mnenja v manjši skupini. Saj je prav, da se dvakrat letno dobimo, se spoznamo in oblikujemo znanstva, vendar se lažje pogovarjaš z enim na enkrat kot pa vse vprek.

[TagTu]

Ja, Marko, res si poln idej. Le pridi na sestanek in jih še tam predstavi, vedeti pa moraš, da smo tisti, ki smo pripravljeni kaj delati, že polno zaposleni, torej boš za realizacijo zelo osamljen primerek.

Članarina se je dvignila z letošnjim letom in verjetno se ne bo tako hitro spet.

[BELA Tisa]

Ni problema, saj večina že tako ali tako ve, da sem iz Trbovelj. Ko bo tudi vaša mala nagajivka pripravljena na kakšno razgrajanje se bomo pa pogovorili še o čem bolj konkretnem.

Pripravljeni morate biti še na marsikaj drugega, kar ponavadi pozabim takoj ko me milo pogleda s svojimi temnimi očkami.
- strgane hlače, bluze,
- polulane in pokakane kotičke stanovanja
- razpraskane roke in še kašen drug del telesa
- vonj po briketih razmetanih v širši okolici skodelice
- ko se vrneš iz blatnega sprehoda ti lahko uide tudi na sedežno,
- nič več mirne večerje, ogleda celega filma, če ne drugega jo ravno takrat prime, da moramo leteti ven na potrebo;
- sprehod v dežju, vetru, zjutraj popoldne in zvečer,
- obisk veterinarja taktat ko ti je tega najman treba
- skrbi ob medicinskih težavah, ali le ob pojavih, ki si jih ne znaš razlagat
- jezne poglede sosedov ( če ne zaradi drugega pač zato, ker ne marajo psov)
- dnevno poplave v kopalnici,
- glasno trmogljavljenje sredi noči, če je neuspeš popoldne dovolj utruditi
- demoliranje skrbno vzgojenih rastlin na vrtu in preoran zelenjavno cvetlični vrt
- odtisi tačk in zobkov na pohištvu
- polulane roke, pobiranje kakcev, brisanje ritke (običajno to ne delamo z medicinskimi rokavicami, kajne),
- jeza nad nesposobnimi trgovci in nezadostno ponudbo ...in še in še in še

Sicer vem, da tole čakanje ubija. Tudi sama sem čakala, in bila iz dneva v dan bolj nervozna. Vse povprek sem nadlegovala naj me zalagajo s slikami in sama oddirjala vsak vikend v Ljubljano čohat leglo. Tako sva se s Tiso seznanili že precej prej kot je prišla k meni. In se je izplačalo. Ni bilo skoraj nobenega domotožja. Le med vožnjo je malo jokcala in potem ne več. Včeraj je bilo točno en mesec. Življenja si ne znam več predstavljati brez nje.
Naj pa omenim še to, da je verjetno precej lažje, če vas je v gospodinjstvu več in si obveznosti delite.

TagTu - saj lahko tudi Cini prebere delčke kaj se dogaja z njeno vnučko, saj že tule nakladam, da je kaj.

Lahko se pohvalim, da mi je že lepo uspelo navaditi Tiso na raznorazne predstavnike živalskih vrst.
Posebej všeč so ji konji. Njena prijatelja sta Kastro in Kaja. Zdi se mi, da Tisa sploh ne opazi, da sta tako zelo večja kot ona. Prav igrivo tečnari vanju, in če se sklonita dobita enega mokrega lubčka na nozdrvi. Z domačo muco imata prav poseben odnos. Se  ji pa zdi precej čudno, zakaj se ji tuje muce raje izognejo. Je kar malo užaljena, da je ne pridejo pozdraviti tako kot muca Urša. Kozice smo opazovale bolj na daleč, a s toliko večjim zanimanje. Kosev, ki nama na jutranjih sprehodih zaželijo dobro jutro ne preganjamo več. Papagajček pri starših je pa kar malo preveč pogumen in bi rad Tiso prikrajšal za kakšno dlako. Ponavadi ga le gleda, tudi takrat, ko krili in vrešči, vendar moram biti previdna, če bi se ga slučajno zaželela malce potipati, ker bo takoj palačinka in njega. Pač ne ve, da je ta zadevica tako krhka. In tako kot pazim Tiso pred večjimi in nerodnimi pasjimi prijatelji, moram Čopkota paziti pred njo, saj je zanju igra lahko usodna. O pasjih prijateljih pa kaj več drugič.
LP TT (Tisa in Tina)

[MARKO HREN]

TINA in TISA

A poznate tiste Breakerje iz Trbovelj - BIT, pa veš unga Jerneja, ki ima trafiko, preje je imel štarcuno pa je tud Breaker ... takole nekako se zanče pogovor ko izveš od kje je kdo doma. No Trbovlje niso tako daleč - mogoče pa enkrat mi prijadramo k tebi in potem nam daš kontra.

Ja ja ja ... poznam še mal take vragolije malih pesjanov, čeprav moram reči, da nam naša Barby ni ravno puščala luknje v oblačilih, tudi pohištvo jo je kar dobro odneslo, ... Ampak INDIA je menda pravi "važiček". No ga. Paula je rekla, da je bila na začetku najbolj samozavstna, explozivna in svojeglava. Kasneje se je precej spremenila, čeprav je še vedno zelo temperamentna. Takšno si tudi želimo.

Pri nas smo trije in Čivava Kali. Mislim, da bo kar šlo glede razporeditve časa, čeprav bom jest verjetno nočni dežurni. Bo pa INDIA kar hodila z mano v službo dopoldan. Tako je z nami vsa leta hodila tudi Barby. Mi pravzaprav skoraj vedno vlečemo ves naš živalski vrt z nami kamorkoli gremo. Zadnje čase so to dve ribe in Kali. Všasih pa je bila še Barby, dva do trije hrčki, zajec, ...

Ampak to še ni nič. Pri prijatelju Ladotu je ekipa za na morje približno taka: matežanka lady, pekinčan Lucky, mica Cica, 2 morska prašička - sedaj je enega zamenjala činčila, papiga skobčevka in akvarij s paličnjaki. Ko takole opremljeni pridejo na carino - so prava atrakcija. Seveda imajo papirje za večino živali urejene,  mal pa je tudi šverca najprej tja in pol nazaj. V campu pa so tako al drga prava atrakcija - otroci pač hodijo na ogled živalskega vrta. Nekaj živali si ogledajo pri njih nekaj na naši strani, vsak večer in jutro je veveričji show pri nas, v wc-ju gnezdijo lastovice, tu in tam kdo ujame takooooooooooooooo velikoooooooooooooo ribo in tako lepo mine poletje.

adijo punce - grem pogledat če je spet kakšna slika naše INDIE na e malu.

m 

[A-Tsa-Rja]

Brik ima kočico veliko 68x49x45,5 , kletko pa malo večjo, tako da lahko stoji v njej (74x69x?).

Lp, Kaja

[BELA Tisa]

Boks je vsak dan manjši!!!!!

[BELA Tisa]

Marko pazi, da bo ograja dovolj visoka, da bo dosegla svoj namen. Moja visoka 65 cm je bila kaj kmalu prenizka in Tisa je imela na voljo celo dnevno sobo. Hvala bogu brez večjih posledic. Alpinistično je prelezla čez

Skrbi me za njene kolke in kosti. Poskušam paziti, vendar če je takšen dirkalnik. Po stopnicah jo sicer nosim, vendar sama skače z in na sedežno pa tudi na kamne, debla, robnike tudi čez kakšno stopnico zdirka. Ko zaštarta in dela kroge jo nič in nihče ne ustavi. Gre čez vse ovire. Večja je, višje ovire premaguje. Ko je razigrana jo je brez prisile nemogoče umiriti. Naj jo pustim ali ukrenem kaj in če kaj? Če je priložnost divja tudi takrat ko prideva s sprehoda, in ni več 100% spočita. Energije ji ne zmanjka zlepa.