ZALI V SPOMIN!

Zala...

Čeprav so minili že štirje meseci odkar te več ni, želim poklonit to temo spominu NATE! Ker misel nate boli! Še zmeraj...
Še kar se sprašujem ZAKAJ, zakaj ravno ti? Zakaj ravno moja mala pupa?Zakaj komaj pri starosti dveh let in pol?Saj si šele pričenjala prav živet... Komaj si se pričela spreminjat iz tiste nagajive gospodične v pravo damo...

Spominjam se, ko sem te videla prvič. Bila je ljubezen na prvi pogled! Takoj, ko sem te videla, sem vedela, da si ti tista. Da boš ti MOJA! Tako zelo si se razlikovala od tvojih treh sestric. Bila si največja, najbolj okrogla, vsa črna in edina z daljšo dlako. Vso pot domov si se stiskala v mojem naročju. In kljub dejstvu, da si vsebino svojega želodčka trikrat izpljunila name in me za nameček še polulala, nisem podvomila v to, da si prava zame. Ne takrat in ne nikoli kasneje...Bila si prava navihanka. Niti za trenutek nisi mogla obstati pri miru. Nenehno si morala raziskovat in vse povohat. Bila si samosvoja in trmasta, prav tako kot jaz. In oboževala si svobodo, Nikoli nisi razumela zakaj, ne moreš svobodno dirjat okoli, se podit za srnami ali raziskat vse skrivne kotičke v gozdu. Kljub temu, da sem tako zelo pazila nate in se trudila, da si bila zmeraj pod mojim budnim očesom, se je zgodilo, da kdaj kdo v družini ni dobro zaprl kakšnih vrat. In ti si to v trenutku s pridom izkoristila. Kako sem takrat nadirala vse po vrsti v hiši, ker se bili tako nepazljivi. Tako zelo sem se bala zate. In jaz trapa sem zmeraj zdirjala za tabo misleč, da te bom uspela ulovit. Pa se ni nikoli izšlo po mojih željah. A si ti zmeraj prišla nazaj. In takrat sem bila najsrečnejši človek na svetu in še enkrat dala vsem prisotnim lekcijo, da se to ja nikoli več ne bi zgodilo.

Zelo hitro sem tudi ugotovila, da si drugačna. Pri šestih mesecih sem te prvič peljala k veterinarju zaradi vnetja kože. Potrebovala si posebno nego, predvsem posebno hrano, ki je vnetja vsaj malo omilila, če ne že čisto preprečila. Tudi te diete nisi nikoli razumela. Nisi razumela zakaj ne smeš jesti česa drugega, kaj bolj okusnega. A vedi, da je bilo to vse, samo za tvoje dobro.

Oboževala si tako ljudi kot druge pse. Mislila si, da so vsi na svetu samo za to, da te cartajo in se s teboj igrajo. Nikoli ti nisem uspela dopovedat, da pač ne moreš skočit na vsakega človeka in na vsakega psa, ker se vsem to ne dopade. Na sploh ti je bilo všeč vse kar se je premikalo:avtomobili, kolesa, rolerji, otroški vozički...A z vztrajnostjo nama je tudi te skoke v premikajoče se predmete uspelo omejiti na minimum.

In nato si se naenkrat umirila. Nič več nisi imela želje po igranju, po divjanju, po dolgih sprehodih. Vedela sem, da je nekaj narobe. Nalize so pokazale, da ti odpovedujejo ledvice. Zame je bil to pravi šok. ZAKAJ, KAKO, ČEMU?SAJ TO NE MORE BITI RES!Saj se to tako mlademu psu ne more zgodit.Predvsem, pa se to ne more zgodit MOJEMU PSU!!!PA SE JE!IN JAZ NISEM MOGLA STORIT NIČ PROTI TEMU!Takrat se mi je podrl svet.Pomenila si mi resnično vse!Trdila sem, da te ne bom nikoli uspavala tudi, če zdravljenje ne bo uspešno. A, ko sem videla, da ti več ne gre, da tvoja lučka počasi, a vztrajno ugaša (ko več nisi mogla sama it na potrebo, ko je tvoj želodček hrano sproti zavračal), sem vedela, da te morem pustit od sebe. In takrat sem se odločla. OPROSTI MI!!!RESNIČNO SEM NAREDILA VSE, KAR JE BILO V MOJI MOČI!!!

Imela si vse, samo tiste edine stvari, ki ti je jaz nisem mogla dati ne-zdravja.

In ne misli, da sem te zato, ker imam novo psičko pozabila!Nisem te in te nikoli ne bom!A tako zelo sem v tistih težkih trenutkih potrebovala nekoga, Ježa pa je potrebovala nov dom in ljudi, ki jo bodo imeli radi. In ti najbolje veš, da ji pri nas ne bo nikoli ničesar manjkalo!

Del srca bo pa za vedno ostal samo tvoj!