Društvo Hrtji svet Slovenije

[uraa]

Javljanje iz novega prostovoljnega obiska zavetišča Scooby Medina v Španiji.
Prostovoljci društva Hrtji svet so ob večerih strnili vtise ... tokrat malo težji obisk.

1.dan

nedelja, 26.4.2015

Za vse, ki nas vedno zvesto spremljate in morda že nestrpno pričakujete novic iz Scooby-ja - dobrodošli z nami v novi avanturi!

Ekipa v tem večeru nekoliko žalostno zre v svet… prvi dan nas je namreč nagradil z obilico dežja. Po včerajšnji dolgi poti, nekoliko zamude in končno spoznavanju mesteca Medina del Campo, pa po polnočnih avanturah zbujanja in sprejemanja dodatnih ljudi v našo spalnico - pa tudi napol galgo smrčona, ki je vestno žvečil naše crockse in nam talal poljubčke - smo zjutraj poležavali v spalnih vrečah in zaskrbljeno poslušali čedalje hujši naliv… In ja, prvi del dneva je postregel predvsem z dežjem, tako da smo se hitro oprijeli logistike in pospravljanja, medtem ko so nas noge jasno vlekle v ograde. No ja, pa saj ni bilo veliko za videt, so pač galgi in dež je - ne, hvala

Popoldne pa smo le dočakali vsaj občasne prekinitve dežja in smo se spustili s ketne - in med pse! Če je kakšen fejstni? Vsi so!!! Ampak res, ko se zapodiš v ogrado, proti tebi se pa zapodi kopica veselih repkov in zmanjka rok za crkljanje - se počutimo končno spet doma.

Veliki in mali, koščeni suhci in najedene bunkice, lepi kot slike in tisti malo manj popolni (trenutno!), ampak vsi z eno ponavljajočo se osnovno noto - tako hrtji! Tako prijazni, tako željni pozornosti, vsi, prav vsi tako vredni več. Več ljubezni. Več pozornosti. Več in boljše hrane. Vredni predvsem življenja.

Žal danes nihče od nas ni ostal neprizadet in ni jokalo samo nebo. Nežna galgica je izgubila bitko, pljučnica ji je vzela življenje… Težko nam je, težko je že samo omenjati… nekako se ne zdi fer, baje ji je šlo že tako dobro, pa vsi napori niso bili dovolj. Žal. En izgubi, vsaj tri upamo, da bomo rešili. Ne moremo drugače… boste z nami?

Nič, gremo počivat. Vsak s svojimi mislimi, vsaj s svojim upanjem. Bo Igor našel samo svojega galga? Bomo jutri nahranili črno galico v ambulanti, ki noče jesti? Bomo imeli dovolj rok za malčke, ki so šele začeli življenje in ki so tako zelo prisrčni?

Jutri je nov dan. Upajmo brez dežja. In upajmo s srečnim koncem.

Hasta manana, Eslovenia!

2.dan

ponedeljek, 27.4.2015

Nov dan, nov začetek?

Morda…je postregel z zgolj za vzorec dežja, tako da se je ekipa s polno močjo zapodila na delo. A nekateri niso prišli niti do zajtrka; zataknili smo se na kliniki, kjer smo ugotovili, da je naša pomoč najbolj potrebna. Trenutno v zavetišču razsaja (tudi po besedah veterinarke) res močan virus pljučnice in vsako jutro postreže z novimi primeri. In ko nam je veterinarka povedala, da je še ena črna galica pričela kazati znake pljučnice in da ima že tako zaskrbljujoče nizko težo, je bila naša misija opredeljena…

Po jutru se dan tu ne pozna. Jutro je postreglo z obnemoglim črnim galgom, seveda pljučnica. Nazornemu opisu se bomo izognili, naj bo dejstvo, da si med delom nenehno brišemo solze, dovolj nazoren opomnik, kako obnemogel pes res izgleda. Fant niti glave ni zmogel več držati pokonci sam, popolnoma je prenehal jesti, celotna dihalna pot je neprestano polna sluzi, zato ima težave z dihanjem. To je pot po robu; če bo pes obupal, poti nazaj verjetno ni več, kljub antibiotikom. Ampak galgi so borci in galgu želimo vedno dati priložnost, da se bori. Zato smo se borili tudi mi. Zanj in z njim. Pa čeprav nikomur več ni bilo jasno, kako naj vanj spravimo nekaj hrane, nam je bilo jasno, da brez hrane njegov organizem ne more več naprej… In smo bili kreativni. Veliko je šlo ven, malo noter. Se ne damo, nov poskus. Še malo uspeha. Z vsem ukvarjanjem je fant pokazal prve znake življenja, premaknil glavo, postal pozoren… Kako je upanje zagorelo! Hitro ven na dozo dela, pa nazaj na kliniko, še diha, bo kaj pojedel? Trenutno prav vsi (vključno z veterinarko!) od veselja tečemo okrog zavetišča in kar samo se nam smeji - fant je sam! Larisa kuha, mi potresemo s pozitivno energijo in galgec zbaše nekako vase. Pa čeprav težko pogoltne, pa čeprav kašlja, poje. In to nam daje neskončno upanje… Če bodo zdravila le prijela in če hrana obstane v telesu… jutri je nov dan in upanje je močnejše z vsako uro… bi bilo preveč, če vas vse prosimo za malo pozitivne enegije, ki jo prosim pošljite v našo smer. Bomo poskusili izbrskati še ime, morda kakšno slikico. Samo bori se, naš lepi črni fant, bori se…

Uspeli smo locirati nekaj ekstremnih primerov, ki potrebujejo našo pozornost. Vsekakor potrebujejo tudi dolgoročno pomoč, potrebujejo dom. In zato vam želimo predstaviti nekaj posebnih primerov. Ne da bi želeli zmanjšati potrebo ostalih, ogromno hrtov tu je neverjetno prijetnih, nežnih, crkljivih, neproblematičnih in vsekakor potrebujejo dom in to čimprej. Vseeno pa, potrpite malo z nami in verjetno boste hitro spoznali, zakaj želimo predstaviti ravno tele smrčke…

Za začetek predstavljamo tole pikico… Nima imena. Nima mame. Ni zdrava. Ima sploh prihodnost?

Naša princeska (Princess je celo mali predlog za ime - imate še kakšnega?) je drobceno bitje, ki niti še ni pričelo živeti, pa že se resno bori za svoje življenje. Že kar nekaj časa prejema zdravila, saj močno kašlja, je strahotno suhcena, se slabo počuti in je občasno prav apatična, namesto da bi uživala otroštvo zdravega mladička. Mar ni za požret luštna? Je “mostly galgo”, ne verjamemo, da ima kaj več kot tri mesece. Je popoln otrok, ki potrebuje nego, ljubezen, varnost, okolje, v katerem bo lahko rasla, se razvijala in spoznavala življenje. Po oceni veterinarke princeska nujno potrebuje vsaj začasen dom, saj v zavetiščni kliniki ne zmorejo dovolj usmerjeno poskrbeti zanjo. Se vam že kaj svita, kaj nam hodi po glavi? Bomo povprašali kar direktno - nas bere kdo, ki bi morda posvojil tole punčko in ji omogočil preživetje? Mi se bomo borili, vsak dan posebej, upajmo da jo obdržimo z nami…

Lahko noč princeska, lahko noč naš črni galgo. Mirno noč in se vidimo zjutraj. Zagotovo!

3.dan

torek, 28.4.2015

Dober večer!

Se nam zdi, da vsak večer kasneje tole pišemo.    Dan nam kar pade skozi, toliko nekih opravil smo si že našli, najprej seveda klinika, potem pa še dodatna hranjenja psov, ki nam vsak dan postrežejo s preštevanjem rebrc, pa marsikaterega je treba it pocrkljat, saj cel ljubi dan čaka samo na teh svojih pet minut; pa seveda se hladilnik šibi od klobasic, ki so za posladek (včasih skupaj z vijolično rokavico, ker je treba po klobasici tako strašansko šavsnit)…

Ampak naj najprej povemo jutranjo anekdoto… našo malo princesko, boščkano galgico ste že spoznali. Zjutraj Larisa išče nov plašček za njeno majceno telesce in pride z novo roza oblekico in ko jo razpotegneva ugotoviva, da na njej piše Princess! Da ne verjameš No, mala princeska je medtem postala nova pridobitev v naši spalnici, za čas našega bivanja tu se je preselila kar k nam. Punčka spačka v svojem brlogu, na našo grozo pa čedalje bolj kašlja… Pančkaj pikica, da postaneš močna; bo tole ena čudna noč, vsake pol ure bo kdo vstal in šel gledat, če je vse v redu…

Ampak, smo obljubili kakšnega nekoliko posebnega, kajne? Danes vas vabimo k ogledu…

XXXXYYYY
XY nam je padel v oči zaradi izredne postave. Je prav kraljevsko velik, tako z lahkoto malo nasloniš dlan nanj, ko stoji ob tebi. A še vedno ima tipično galgo vitkost, za povrh pa ga krasi še izrazito redko videna barva - modro rjava brindle z belimi dodatki! Resnično povsem unikaten vizualni paket (in ne, nobena slika tega ne bo ujela pravilno!). Ampak v posebni predstavitvi se je znašel zato, ker mu želimo, da bi končno doživel pozitivno izkušnjo s človekom. Sploh ni plašen, z lahkoto pride do človeka, ampak čim proti njemu stegneš roko, že skloni glavo k tlom in verjetno samo čaka, kje bo padlo. Nekako sploh ne more sestaviti te povezave med človekom in nečim prijetnim, tako da je trenutno nekoliko indiferenten do ljudi. Ampak z resnično velikim potencialom, ki ga nosi v sebi. In zato mu iz srca privoščimo, da mu nekdo pokaže, kako je živeti s človekom pravzaprav lahko lepo. Velik pes za velik kavč!

XXXXYYYY
Drugi galgo današnjega večera pa je prav nemogoč scrkljanček. Super luštkan, srednje visok, elegantno obarvan, pa tako nemogoče že sedaj scrkljan. Čim je čas za malo pozornosti, se tale mulček dobesedno zbaše v naročje, prav vedno je nekje pod roko in nikoli crkljanja ni dovolj. Ena velika maza, nič kaj preveč energičen, crkljanje je vendarle najpomembnejše na svetu, kdo bi tratil energijo za športne aktivnosti! En velik cukr, ki čaka svoje naročje.

RICARDO
Za današnji zaključek pa postrežemo z belim galgom. Hja no, bodimo iskreni - trenutno je daleč od kakšnega bisera. Pravzaprav ugotavljamo, da se letos vsem psom zima še kako pozna. Tudi Ricardo je tako predvsem umazano bel, s slabo dlako, poln nekih brazgotin… In kaj nam je potem tako padlo v oči? Karakter in potencial. Karakterno je to en super miren galgo, tista večna senca, za katerega komajda veš, da je tam, ampak tam vedno je in vedno čaka, da bo zanj nekaj časa. Res neizmerno neproblematičen (tudi brazgotine so vse stare, zaraščene, torej ni v konfliktu z drugimi psi), vedno lazi za teboj in vedno se pride naslonit in samo mirno sprejema vso toplino in crkljanje. Super priden pes. Ki sicer potrebuje resno peglanje zunanjega videza, kvalitetno oskrbo in hrano, ampak iz danes nevpadljivega zanemarjenega psa lahko to postane tak lepotec, da se bodo za njim ozirale vse oči. Tu bo ves trud še kako bogato nagrajen, zato Ricarda lahko le toplo priporočamo!

Toliko z naše strani za tale večer… danes bomo pljučnico pustili malo pri miru, ker nam trenutno stanje prinaša samo bolečino in solze. 

Pssst, Princess spi, da je ne motimo… kakšna neverjetno prikupna pikica je to - prosim mislite nanjo in naj ji bo usojeno, da ozdravi in se okrepi!

4.dan

sreda, 29.4.2015

Danes nič javljanja, ekipa nima časa… 

Ampak skorajda tole ne bi bila šala. Dan nam pade okrog neznansko hitro. Kljub temu, da nas je pet, pa da imamo tu tudi družbo dveh prijetnih in predvsem tudi pridnih prostovoljk s Finske, dela preprosto ne sfolgamo. Iz ure v uro letamo od enega opravila do drugega in šele nekje ob sedmih, ko nesemo zadnjo porcijo v ograde, se tudi malo stisnemo. Hmm, ne vem, če so tile galgci prav zadovoljni z nami wink emoticon No ja, glede na to, da je tudi naša skupina oropala trgovino na oddelku mletega mesa in klobasic, se bomo morda nekako odkupili za bolj površno crkljanje.

Žal se na kliniki nadaljuje procesija črnih vreč (=poginulih psov). Ne, nikakor ne otopiš, še vedno prav vsakič sproti še kako zaboli. Danes smo izgubili lepega galga, ki so ga v Scooby iz podružnice pripeljali šele pred dvema dnevoma, jasno s pljučnico. 48 ur, povsem nefer boj je tale virus. Bojimo se, da bo naš črni galgo naslednji, saj je po začetnem napredku popolnoma kolapsiral.

Zato samo še bolj prav vse napore vlagamo v našo malo princesko. Danes smo odhiteli v mesto, jezik pač ni ovira, kadar je potrebno najti veterinarsko ustanovo, ki je le imela neke pametne vitamine za malčico. Poskušamo jo opremiti s prepotrebnimi močmi, prav vsak nasvet je še kako dobrodošel. Dan je preživela kar prijetno, zadovoljno se je sončila na toplem sončku, malo se sprehodi (najbolj prisrčno racanje na svetu!), večinoma pa mora počivati, dete je tako neznansko drobceno, da si sploh ne morete predstavljati. Bijemo bitko naprej…

Da pa ne bomo samo o slabih straneh in da svoj trenutek namenimo tudi vsem ne-hrtom v Scooby-ju, mogoče rečemo tudi kakšno o drugih prebivalcih zavetišča. Včeraj smo raziskovali farmo - Scooby se je kar povečal, predvsem na račun konj, tako da sedaj področje zavetišča sega že preko meja vidnega polja. In danes se je konjska družba povečala za novega žrebička J Še vedno so tu najhvaležnejši odjemalci ostankov naših večerij, kar sedem gromozanskih pujsev, pa seveda vse koze, ovce, osli, gosi, dihurji, fazani, rakuni, mačke… Pa tudi pasje krdelo ima marsikaterega simpatičnega smrčka, nekatere vestno sprehajamo vsaj za minutko in so takoooo hvaležni vedno. Ne gre pa pozabiti tudi na vse pasje otroke - trenutno skrbimo kar za nekaj mladičkov (prav vsi pa so tu brez mamice, katastrofa!), od enomesečnih, pa do barabinov s kakimi tremi meseci. Male žoklčke je res prijetno gledati, malo hrane za naše utrujene duše, ko se ta mladež podi in prekopicuje na sončku. Njim pa tudi tu ni kaj hudega, še posebej, če pridejo tele tete in se pustijo malo pogristi, pa tako nežno mečkajo, je včasih potrebno kar malo pozaspat v naročju smile emoticon

V hrtjih ogradah pa kot vedno samo vzklikamo “joj, poglej tegale”, pa “pa ta je tudi tako fajn, tega je tudi treba pokazat v Sloveniji”… seznam je vsak dan daljši, nekateri hrtki so tu povsem na novo in sploh še niso popisani, tako da imamo kar nekaj težav priti do nekih konkretnih informacij, da bi vam jih predstavili. No ja, pa itak da sploh nimamo časa, je treba it princesko vsake tolko malo pocrkljat wink emoticon

Član naše tokratne ekipe, Igor, pa prav dane praznuje rojstni dan. Upajmo, da mu bo Scooby v kratkem podaril res najlepše rojstnodnevno darilo. Igor, vse najboljše in da se vidimo na naslednji posvojitvi!

Zdaj gremo pa praznovat 

P.S. Saj niste pozabili pošiljati ogromnih količin pozitivne energije v našo smer, ne? Prosimo, prosimo, prosimo…

6. dan
In že je tu naš zadnji dan.    Bomo par stavkov vrgli skupaj kar že zdajle popoldne, večer zna biti za vsakogar izmed nas zelo čustven. Samo še danes smo s psi, jutri zjutraj samo še pospravimo in se odpravimo na pot, tako da nas zvečer čaka slovo od vseh, ki smo jih oboževali te dni (in obratno)…
Tokratni obisk Scooby-ja je bil nekako težak, pa čeprav smo videli marsikaj lepega, spoznali super prijazne živali in ljudi, se ob večerih do solz nasmejali in kovali raznorazne divje optimistične plane. Vseeno pa so nas obtežile preštevilne smrti in predvsem bolezen, ki razsaja tu. Izgubili smo tri, tudi črni galgec je včeraj odšel za mavrico, kjer mu bo neprimerno bolje, kot pa to trpljenje, ki ga je doletelo tu. Neznan in shiran je prišel v zavetišče, v teh nekaj dneh niti imena ni dobil, povsem neznan prišel in odšel. Ampak smo pa ponosni, da smo v enem tednu kliniko spravili v zavidljivo čistočo in red in v tem trenutku kar nekaj psov rine dalje zaradi naše podpore - nekateri se lepo držijo in upamo, da vsaj njim uspe. Svoje delo na kliniki prepuščamo Finkama in upamo, da smrtonosni virus kmalu izzveni.

Za seboj z neopisljivo težkim srcem zapuščamo tudi Princesko. Tu bo poplava solz jutri zjutraj… Zbrali smo svoj denar in punčki kupili specialne vitamine in veterinarsko hrano za mladičke, trenutno je na infuziji za lažje dihanje in mala opička, kot jo kličemo (zaradi neznosne suhosti), je na trenutke nekoliko bolj živahna, kadar se le da rada poležava na sončku, zaenkrat zelo pridno je (na drugi strani telesa imamo malo več problemov), vseeno pa še vedno pokašljuje in pogosto hrope. Zavedamo se, da garancije za njeno preživetje ni in tudi zato odhajamo z zelo težkim srcem. Princeska nujno potrebuje celostno in kvalitetno oskrbo in tega ji v zavetišču ne morejo nuditi. Lahko samo upamo, da bodo tudi naprej lepo skrbeli zanjo in močno močno stiskamo pesti, da ji hrana da novih moči in da se okrepi do te mere, da bi lahko odšla na dolgo potovanje. Do zadnjega ne bomo nehali upati…
Igor je danes pred težko odločitvijo, kako izmed par kandidatov izbrati samo svojega hrtka. Dalia, ki hrta še nima, je pridno cel teden hranila ogrado popolnih okostnjakov in najraje bi domov odpeljala kar vse štiri. No ja, ubrala je vsaj pameten pristop, če napove štiri, bodo doma morda na koncu pristali na enega? Prav vsi pa bomo sedaj še mesece nenehno preverjali Scooby bazo razpoložljivih psov in spremljali, kaj se dogaja z vsemi smrčki.
Zaradi tokrat popolne preokupacije s kliniko smo pse pravzaprav bolj malo spoznavali. Cela kopica jih tu še čaka brez čipov in dostopnih podatkov, ampak nekateri so s tako izrazito posebnimi barvnimi kombinacijami, da vseeno upamo, da jih bomo sčasoma le zasledili in vam jih lahko predstavili. Tu je povsem čokoladno rjava galgica, pa črno bela lisasta galica z enim belim in drugim črnim uhcem, pa visoki brindle fantje, pa mlada navihana svetlo tigrasta punčka s povsem črno obrazno masko… Toliko jih je in za večino imamo samo pozitivne stvari za povedat! Zasuk v miselnosti pa nam tokrat predstavlja izkušnja s preverjanjem v odnosu do mačk, za kar smo bili naprošeni. Od 12 preverjenih galgov niti eden ni negativno odreagiral na mačke! Očitno se je nekaj zgodilo v genskem zapisu galgov  No ja, smo pa na test odpeljali tudi galico, ki je skoraj iz kože skočila od strahu, ko se je v sosednji kletki premaknil zajec! In punčki je ime Bunny, hahahaha…
Vsekakor smo spoznali tudi nekaj psov drugih pasem, ki so nam globoko sedli v srce. Prav gotovo vsi mladički, ki so vsaj malo omilili včasih neznosno čustveno obremenjene dni. Pa nekateri zavrženi dobrovoljčki, tako vajeni ljudi in seveda tako zelo sami tu v zavetišču. Nataša vsak večer odide na svojo dozo dnevne filozofije k malemu terierčku Curritu, njegovo zgodbo (mislim, a res to ljudje počno ?!!!?) lahko preberete v enem izmed zadnjih objavljenih blogov na strani zavetišča. Mali fantek prav žalostno cel dan samo čaka, da kdo pride k njemu. In ko se usedeš na tla, se instant cel zbaše v naročje, nasloni glavo nate in spi, tako bi lahko bil ure in ure… tako prisrčen in tako sam. 
Tudi tokratna ekipa je bila super družba, super pridni smo bili in vsi skupaj smo spet pridobili kakšno modrost več. Kar se zavetišča samega tiče, so nekatere stvari nekoliko bolje porihtane, trenutno je hvalabogu dovolj hrane (nismo pa vedeli, da lahko dobiš take žulje od odpiranja pasjih konzerv!!!), absolutno pa jim primanjkuje ljudi. Tako da spet in vedno - kdorkoli bi želel pomagati s svojim delom, vedno dobrodošel v Scooby-ju, vsaka pomoč je še kako dobrodošla in lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo.

Kar pa se galgov tiče - po taki izkušnji si pečen, prav nikoli jih ne boš nehal oboževati. Ni je stvari, ni ga občutka, ki ga stisk crkljivega galga ne bi pozdravil. So preprosto lepi, karakterno odlični in naravnost občudujoče trpežni. Če imate občutek, da vam v življenju nekaj manjka in nikakor ne najdete vzroka - mogoče vam manjka ravno en galgec! Hitro pogledat vse pse v ponudbi!

Vsem doma še zadnji pozdravi, predvsem pa iskrena hvala za pomoč, ki ste jo pošiljali v obliki nasvetov. Upamo, da nam je uspelo.
Vse slike sledijo v prihodnjih dneh, ko bodo povezave dejansko omogočale prenos podatkov…

Ekipa društva Hrtji svet Slovenije

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

Prav tako zbiramo za pse v kliniki konzerve ali brikete Hills I/D ali A/D. Psi to res potrebujejo, da bodo okrevali.

Hvala vsem za donirane stvari!

[uraa]

Luke

Pasma: greyhound
Ocenjeno leto rojstva: 2004
Spol: samček
Barva: črna

Ne boste verjeli, a ta postavni, visoki, mišičasti greyhound jih ima že deset na plečih. Tudi sami ne bi verjeli – fant je še vedno v najboljši kondiciji, popolnoma zdrav, ognjeno črn in o šarmantni srebrnini na smrčku ni ne duha ne sluha – a tetovaža in njegov bogat, odličen rodovnik pač ne lažeta.




Tudi Luke je bil dirkalni šampion, dolga leta je svojo eksplozivnost vsakodnevno preizkušal na tekmovalnih stadionih, vseeno pa ga v posvojitev oddajamo brez najmanjše poškodbe. Po zaključku uspešne »kariere« je nekaj let služil kot samec za razplod. Ja, Lukea so povsem in čisto dodobra izkoristili. Še sreča, da je na koncu po različnih peripetijah le pristal v rokah irskih prostovoljcev. Tako se fantu obeta vsaj nekaj (štiri, pet ali celo več) let srečnega življenja.

Luke je človeku dal ogromno, v zameno pa prejel bore malo. Fant tako ne ve, kaj je mehka blazina, nežna roka, naklonjenost, ki ni vezana le na dobro opravljeno delo. No, zdaj je čas tudi za to: za neprestano uživanje, dolge sproščujoče sprehode, dobro hrano, čohanje in skupno izkazovanje pripadnosti. Ta dostojanstveni gospod je namreč v duši kljub vsemu ohranil vso svojo prvinsko milino, prijaznost, uravnoteženost. Zato njegovo nadaljnje življenje vidimo v družini z nekoliko večjimi otroki (recimo, šolske dobe); no, lahko so tudi mlajši, le da se znajo do psa primerno vesti. Zavedati se je pač treba, da je Luke kljub svoji neizmerni nežnosti vseeno v vseh pogledih persona – po velikosti, moči, izgledu …

Do svojih hrtjih kolegov se je vedno obnašal kot pravi gentleman, uvidevno in strpno, z manjšimi pasmami kužkov pa v svojem dolgem življenju ni imel pogostih stikov. Zato bo previdnost pri spoznavanju z njimi seveda nujna.

Premišljujete, da bi dom ponudili odsluženemu greyhoundu v pravem pomenu besede? In mu s tem dali najlepše darilo v življenju? Veseli bomo vaše odločitve, ki pa vsekakor mora biti odgovorna in preudarna.

Luke je v vsem – v svojem obnašanju, energiji in stasu – pravi evergreen.

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

Hrtji svet se bo jutri, v soboto, 16.5.2015, predstavil na Dobrodelni prireditvi v korist živali, ki jo pripravlja društvo PAW v Ormožu.

Na stojnici se bomo predstavili z našimi posvojenčki ter promocijskim materialom, predvsem pa bomo širili informacije, kaj se s hrti v resnici dogaja. Informiranje javnosti o ravnanju z odsluženimi hrti in možnosti posvojitve je še vedno zelo pomembno.

Vabimo vas jutri, vse naše posvojitelje ter tiste, ki se za posvojitev zanimate, ali pa so vam hrti samo všeč, da se nam pridružite na stojnici.

Poskrbljeno je tudi za zabavni program, za hrano ter dobro družbo - več o samem dogodku najdete na https://www.facebook.com/events/442814155895632/

V primeru dežja bo prireditev v šotoru.

Če boste na dogodek povabili kakšnega prijatelja, znanca, ki so mu hrti tudi všeč ... pa še toliko bolje.

Ekipa društva Hrtji svet

www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[Podencica]

Hrtji svet bo v okviru Tedna vseživljenskega učenja (TUV), ki je najvidnejša promocijska kampanija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji organiziralo predavanje z naslovom …

»Vse o psih in predstavitev društva Hrtji svet«



Kakšna bo vsebina predavanja?

- Uvod v poslanstvo društva Hrtji svet Slovenije in kdaj je posvojitev psa prava odločitev;
- Prva pomoč pri psu;
 - Preventiva pri psu;
- Demonstracija pravilnega krajšanja pasjih krempljev;
- Ali je izbira kvalitetne pasje hrane res nočna mora?

 Predavateljice in demonstratorka?

- Nataša Dagarin, članica društva HSS

- Anja Konjedic, dr.vet.med in članica HSS

- Nuša Schumet, dr.vet.med.

- Urška Petek, članica društva HSS

 - Simona Strle

 Kdaj in ob kateri uri bo predavanje?

 22. maja 2015, ob 17. uri

Kje bo predavanje?

 UPI – ljudski univerzi Žalec, kletna predavalnica (P1)

 Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec

 Prijazno vabljeni!
 Ekipa društva HRTJI SVET Slovenije

 Društvo HRTJI SVET SLovenije
www.hrtjisvet.org
 info@hrtjisvet.org

[Podencica]

Niko

Ocenjeno leto rojstva: 2013
Spol: samec
Barva: brindle



Galgo Niko je en prisrčen hrtji smrček, komaj kaj večji od whippeta in res drobne postave. Fotografije mu delajo kar malo krivice, saj na njih izgleda kot da je en konkreten samec. Vizualno je to en krasen hrtji predstavnik in za vse tiste, ki se morda bojite, da so hrtki preveliki za vas, potem vam lahko zagotovimo, da Niko nikakor ni velik, je pa zagotovo karakterno krasen in zelo nežen hrtek. Niko se je dobro prilagodil na življenje v zavetišču in se dandanašnji človeka sploh več ne boji, prav nasprotno, pridno se pridruži celi četici tistih, ki se kaj hitro radi zrinejo pod roko. Očitno je popolnoma nekonflikten galgec, saj okrog njega res prav nikoli ni nobenega špetirja.



Je pa to tak prisrčen galgji škratek – smo mislili, da je še napol mladiček, ker je za samčka res drobne postave, ampak ga to (v kompletu s plavutkastimi nogicami) naredi skrajno prisrčnega.

Več o posvojitvi Nika pa na info@hrtjisvet.org.

http://www.hrtjisvet.org/hs/galgo-niko/



Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[Podencica]

Harry

Ocenjeno leto rojstva: 2009
Spol: samec
Barva: črna

Harry je črn galgo višje rasti, z rjavimi očmi ter belo črto po vratu in prsih. Je galgo skladne in lepe hrtje postave, tako da bo posvojitelj res lahko ponosen, ko se bo s tako lepim psom sprehodil skozi mesto. Zagotovo se bodo pogledi ustavljali na njem.



Vedno, kadar smo vstopili v njegovo ogrado, nas je veselo pritekel pozdravit, radovedno povohat in užival, ko smo ga pričeli božati. Je nevsiljiv, samo mirno čaka, kdaj se mu boš posvetil in res je zelo rad v bližini človeka. Z drugimi psi se dobro razume, ne zapleta se v težave in zato rajši mirno počiva, konflikte pa enostavno ignorira, tako da tudi sobivanje z drugim domačim psom je čisto sprejemljiva zanj.

Zaradi lažjega prehlada smo ga imeli možnost spoznati tudi v bolnišničnem delu, kjer se je prav tako izkazal za enega super hrtka. Človek mu veliko pomeni in zna pokazati pozitivne čustva do njega, zna nežno prositi za njegovo pozornost, se razveseli človeka kot en norčav "otrok" in je bil zelo nežen do svoje galgaste sostanovalke. Zelo mu tekne hrana in užival je v naših posebej za pse pripravljenih kuhanih obrokih, prav tako pa je rad pojedel tudi brikete. Izbirčen tako zagotovo ni.
Na povodcu malo vleče, a ob korekciji se umiri in s posvečanjem pozornosti človeku tudi svoje misli povsem preusmeri. Glede na to, da mu človek in njegova pozornost veliko pomeni, bi morda zelo rad hodil tudi v pasjo šolo. Vsekakor ga mačke zelo zanimajo, zato predvidevamo, da sobivanje z domačo mačko ne bo možno.
Harry je še eden izmed tistih galgov, ki ima vse karakteristike hrta, ki bo v zavetišču ostal neopazen. Je ''navadne'' črne barve, nevsiljiv in miren samček, v resnici, ko ga pa človek bolje spozna pa en velik sonček - lep na ven in tudi znotraj sebe. Takšni psi žal ostajajo spregledani v zavetišču mesece in mesece in to je zelo krivično do njih. Ko pa končno dočakajo svoj dom, pa se jih posvojitelji ne morejo nagledati in so nad njimi navdušeni, zato ne odlašajte in vsekakor mu dajte priložnost, v kolikor vas vsaj malo pritegne ...Slike jim običajno delajo veliko krivico, tudi Harryju jo.



Harry je karakterno in vizualno prečudovit galgo, zato, če si želite, da vam svojo nežno in veliko glavo tišči v naročje za cartljanje, če želite uživati z njim v norčijah, morda z njim obiskovati pasjo šolo, se bahati z njegovo lepoto in krasno pojavo s sprehodom skozi mesto, potem je on tisti pravi za vas.
Tako vsestranski, tako pozitiven, tako nežen in hkrati prečudovit ...
Harry... Galgo, ki očara in začara!

Do popolne sreče ga čaka samo še en super posvojitelj in krasen ljubeč dom. Čakate nanj morda ravno vi?

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

[uraa]

V nedeljo – 14. 6. 2015 bomo na ograjenem poligonu v Ložnici pri Žalcu organizirali letno druženje za naše posvojene hrtke, podence in lurcherje in seveda tudi za vas - drage posvojitelje.

Naj vam namignemo, da bo zelo zabavno, prijetno in veselo, dogodek bo tudi strokovno moderiran.

Galga Grace vas sprašuje, če boste prišli tudi vi in vaš posvojenček? Ste že radovedni kakšen bo program?
Več podrobnosti o dogodku sledi kmalu …., vi pa si lahko že sedaj rezervirajte ta termin za prijetno druženje.



Ekipa društva HRTJI SVET Slovenije