psicka tuli in godrnja v pesjaku

[bina]

jaz sem svojo psico pripeljala domov v nedeljo, pa mi je ponoci jokala 3 noci. Cez dan ni bila skoraj nic zaprta v pesjaku, ker sem bila jaz doma in sem se ukvarjala z njo. Ponoci sem pa spala skupaj z njo v pesjaku prve tri dni (ko je bila tiho, je spala sama, potem je zacela jokat in sem sla k njej za neka casa).

Nekako razumem dilemo, da hocete, da se navadi na pesjak. Pri nasem psu smo naredili napako, ker je utica "prisla" en teden za njim in ga nikoli nismo navadili na utico. Zato sem pri psici vztrajala, da je spala tam.

Ampak po drugi strani, pa je lastnica enega mojega mladicka imela prve dni v dnevni ponoci (ona je pa spala zraven). In pes se je potem lepo navadil spat in zivet zunaj... mogoce bi jo pa vseeno prvih nekaj noci imeli nekje notri, pri sebi. Vsaj toliko, da se navadi na novo okolje.

[SunnyDay]

Seveda noče biti sama. Doslej je bila vajena svojih bratov, sester, mame ... zdaj je pa kar naenkrat sama in še v tujem okolju.

[Soul]

A rottweilerja nimate več?

[king-roy]

Jaz si naše skoraj 4 mesece stare mladičke (ki je pri nas cca mesec dni) ponoči ne  upam še puščat v kletki v sosednji sobi poleg spalnice z našim drugim psom,ker se mi zdi še premlada in ne bi rada hitela s kletko.

Zdaj jo počasi privajam,da je po 3-4 urice cez dan sama doma.

[Drejči]

monca,
bom zelo kratka. Mladic je do nedavnega bival s svojo materjo, bratci in sestricami - torej v tropu in nenadoma so prisla neka neznana bitja, ki so jo odpeljala stran od njenega tropa in jo strpala v popolnoma neznano okolje, za namecek pa je se izgnana iz novega tropa, saj mora biti sama zaprta v pesjaku.
In zdaj vprasanje. Zakaj mislis, da tuli in godrnja?

Psa ste dobili v soboto, danes je torek in ti ze nestrpno sprasujes kako dolgo bo to se trajalo 
Ce boste postopali pravilno, potem tuljenja in godrnjana sploh ne bo oz. zelo malo, ce pa boste delali bedarije bo pes tulil in godrnjal zelo dolgo.
Kaj je narobe in kaj pravilno pa je bolj tezko povedati, ker ne poznamo ne tebe ne psa niti ne poznamo razmer iz katerih je pes prisel in razmer v katere je prisel.

Nasvet: treba je (s)poznati pasjo nrav in si jo pravilno razlagati, kar vam bo dalo vedeti, da so vse "napake" pri psu le odraz vasih napacnih pristopov pri vzgoji.
Namesto, da poslusate razne "strokovnjake", raje prisluhnite psu, bo za vse vas lazje in manj stresno pa se uspehi se bodo zaceli kazati v obojestransko zadovoljstvo.

[ka ty a]

A rottweilerja nimate več?

Tudi jaz bi rada odgovor...

[Zala_]

Glede premladega mladiča - je kriv tako kupec kot prodajalec. Če kupiš mamila/orožje/karkoli prepovedanega pač se tudi ne sklicuješ na to, da nisi kriv, da to prodajajo. Nepoznavanje zakonov nas ne opraviči pri kršenju le-teh.

Pa še nekaj - tisti, ki kupuje od takih vzrediteljev jih podpira in je tako kriv za njihov obstoj. Povpraševanje-ponudba pač. Ne pa: ''Sem pa tut sama presenecena, pa se grejo vzreditelje.''

[Kalsang]

White rose, super, da si se oglasila.

Dajte, za božjo voljo, poslušat svoje vzreditelje, ki so korektni in izkušeni. Pa nič ne bo narobe, če boste kdaj na rodovnik pogledali, koliko je vaš pes star, preden začnete udrihat, da vam je nekdo prodal premladega psa.

[Zala_]

P.S.: Nisem mislila, da je white rose na slabem glasu, ampak če nekdo potem takole okrog razlaga dezinformacije se pa to lahko zgodi.

[Drejči]

Glede na poste, ki so bili objavljeni za mojim, se popravljam in te prosim: ZACNI POSLUSATI VZREDITELJA in postopaj po njegovih nasvetih!!!!!!

[vis in nox]

Ni se udrihalo po nikomer, ki se ni mogel braniti.

Naveden je bil podatek, da pes še nima 8 tednov, torej bi moral biti doma pri mami in za to sta odgovorna oba, vzreditelj in kupec, kar je bilo tudi povedano.

Ko se je vzrediteljica javila, je marsikaj pojasnila, ni pa povedala, kako je preverila že vnaprej, kako bo za mladiča poskrbljeno, oziroma, koliko je nova družina pripravljena na prihod novega člana.

Jaz sem do zdaj oddala samo enega psa, ki ni bil več mladič in je šlo za posvojitev psa, ki je ponovno iskal dom. Postopek je bil kar kompliciran, s tem, da sem psa tudi sama pripeljala, si ogledala, kje bo pes bival, koliko se bodo ukvarjali z njim, ipd. Seveda, ni govora, da bi bil kje drugje, kot v stanovanju s svojimi. In pogodbo smo podpisali.

Pred leti je sin kupil rodovniškega mladiča dobermana, ki je imel že 3 mesece (ni bil premlad), od priznane psarne, pa ni bilo nobenih zahtev ali celo pogodbe ali preverjanja z njihove strani. In ko sem jih klicala, da (odrasel) sin ne skrbi primerno zanj, jih to ni kaj dosti skrbelo.

Tako, to ni napad na kogarkoli, je samo moje osebno razmišljanje, ki ga delim z vami.

[king-roy]

 Meni se zdi, da je vzrediteljica naredila napako, ker je prodala mladiča osebi, ki nima niti najmanjšega razumevanja za psa. Osebno mladiča ne bi dala nikomur, ki ga ne bi bil pripravljen imeti pri sebi vsaj prvih par tednov, ki so za razvoj mladega psa najpomembnejši.

Evo, sem čakala, če bo zadevo pokomentiral vzreditelj.

Se strinjam 100%

[Drejči]

Upam, da smo dosegli najbolj pomembno stvar in sicer, da bo novopecena lastnica koncno zacela poslusati vzreditelja.

Lova na carovnice se pa pac ne bomo sli. Ane?

[moksa]

In potem, se vzreditelj oglasi in pove, da je bil mladič ob oddaji star dva dni čez 8 tednov, pa se tega vzreditelja še celo pozna, ja potem je pa vse v redu in se je treba hitro opravičevati.
No ja. Ravno tako je ali ni v redu, ne glede na to, ali nekoga poznaš in se zna celo braniti ali pa ga ne poznaš.  Meni se zdi, da je vzrediteljica naredila napako, ker je prodala mladiča osebi, ki nima niti najmanjšega razumevanja za psa. Osebno mladiča ne bi dala nikomur, ki ga ne bi bil pripravljen imeti pri sebi vsaj prvih par tednov, ki so za razvoj mladega psa najpomembnejši. Lahko tudi spi pri njem v pesjaku, če se mu to zdi bolj komot kot imeti psa notri pri sebi. Ko pa spustiš kriterije, te lahko hitro udari nazaj - recimo tako, da te kupec oserje v javnosti.

Točno tako, ni v redu samo zato, ker je zdaj vzrediteljica poznana. Po drugi strani, roko na srce, kupec lahko vzreditelju obljubi in zagotovi marsikaj. Recimo, da bi vzreditelj moral "zavohati" dobronamernost in iskrenost kupca, to očitno marsikdo od vzrediteljice zdaj pričakuje, vendar verjamem, da je to zelo težko, marsikdaj verjetno nemogoče, ker eni znajo zelo lepo prikazati eno sliko, medtem ko je resnica čisto drugačna.
Še vedno menim in vztrajam pri temu, da je kruto in surovo mladička, ki je do včeraj živel pri svojem tropu, sestavljenem iz psov in ljudi, naenkrat omejiti na pesjak, pa če je to za krajši ali daljši čas. Mogoče kvasim neumnosti, ampak  bi se mi zdelo bolj primerno, da bi se psa navajalo na pesjak šele po tem, ko bi dodobra spoznal novo okolje, nove ljudi in se na eno in drugo tudi dokončno privadil. Ko mu je novo domovanje (mislim na ljudi, hišo, vrt in vse kar spada zraven) dejansko tudi DOM, potem sem prepričana, da se tudi pesjaka lažje navadi, saj ga bo imel za sestavni del doma.
Kaj če bi pesjak pustili enostavno odprt, da se psiček mirno šeta noter pa ven in ga začnete zapirati šele čez mesece? Če je sploh potrebno, da je v pesjaku - jaz tega še vedno ne štekam in dvomim, da sploh bom.

[kocka]

Zdaj ko je prijetno toplo so novopečeni lastniki mogoče še veliko zunaj z mladičem. Samo...Tudi če so z njim 4 ure na dan, je pes sam vseh preostalih 20 ur. Ko bo pa prišlo deževno obdobje, pa veter in mraz - koliko lastnikov pa bo še čepelo na vrtu pri psu ure in ure?

Iz tega razloga se meni zdi najbolje, da imamo ˝povprečni˝ lastniki psov pse pri sebi v stanovanju ali v hiši. Izredni kinološki navdušenci, ki se dejansko ukvarjate s psi cele dneve ste seveda izjeme.
Trenutno bi bila pri nas Missy 23 ur na dan sama zunaj, če je ne bi imeli noter. Tako ji lahko vsaj spotoma, kolikor pač to razmere dopuščajo, naklonimo nekaj pozornosti.
Sicer bi bila popolnoma zapuščena v pesjaku.
Mladiču po mojem mnenju pritiče nekaj pozornosti, saj je zaenkrat precej nebogljen in če ima vzreditelj izkušnje s psi v pesjaku, ga je pa verjetno vredno poslušati.
Jaz sem že napisala, da psa cel čas v pesjaku ne bi imela nikoli več.

[moksa]

Ko bo pa prišlo deževno obdobje, pa veter in mraz - koliko lastnikov pa bo še čepelo na vrtu pri psu ure in ure? 

Bore malo, skoraj nihče. Psa pojmujem kot člana družine - ima svoj prostor, svoje potrebe, svoje meje in svoja pravila in konstantno kršenje vsega tega lahko krepko oteži sobivanje z ostalimi krdelniki. Moje mnenje je (in upam, da monca tole bere), da je psa v hiši teh pravil veliko lažje naučiti, ker kako pri mili božji volji bo mladiček razumel, kaj mu je dovoljeno samo v pesjaku in kaj v hiši (če bo do hiše sploh imel dostop, tega nisem razumela)

Če pogledam geografsko lego Slovenije, lahko mirne duše trdim, da ponekod zima traja lahko tudi šest mesecev - in teh šest mesecev na leto bo pes avtomatsko prikrajšan za bližino svojega človeka, ker me prav zanima, kdo bo pri njem preživel (tako kot je Lanabela napisala) dneve in tedne deževnega vremena. A ne bi bilo lažje in prijetneje za vse, da se psu meje bivanja pokažejo in obrazložijo že od samega začetka v stanovanju, kjer se bodo vsi (tako ljudje kot pes) veliko bolje in uspešneje spoznali, kjer bo dovolj en sam pogled, da razumeš ali je z njim kaj narobe ali ne, če mu manjka igre ali karkoli drugega in kjer v končni fazi tudi on sam takoj zavoha, kakšne volje si, a si za divjanje in zganjanje norčij ali ne? Tako pa (ponavljam, po mojem) bo pes porabil dlje časa za privajanje na čistočo, na "štekanje" kaj je prav in kaj ne, na spoznavanje dovoljenega in prepovedanega.

Monca, zdaj si vzela ekstra dopust - kaj pa potem? Mojo psičko smo npr. učili, da je vprašala izhod za lulanje privajali približno mesec in pol, pa smo delali vse "po pravilih" in kot pri prejšnjih psih, pri katerih smo porabili neprimerno manj časa. S tem ti želim samo dopovedati, da se eni učijo hitreje, eni počasneje in to obdobje bi se - če bi živela v pesjaku - verjetno podaljševalo v nedogled.
V hiši pa ga imaš bolj ali manj nonstop na očeh in pravočasno ukrepaš, ko si ustvarja svoja pravila igre.
Če že mora v pesjak (bljask), naj gre za nekaj ur na dan in šele, ko bo popolnoma vešč pravil, ki veljajo pri bajti.

[king-roy]

Pesjak ni noben bljak. To je najboljša možna nastanitev za psa - v času, ko ni nikogar doma. Boljša od kopalnic, kuhinj ali hišnih boksov, kakor se olepšano reče kletkam, v katerih se pes komajda lahko obrne.

Imam psa v stanovanju v kletki in se z zgornjim popolnoma strinjam.
Ko pridem do hiše in kosa vrta, bosta psa zagotovo dobila pesjak (oz kaj podobnega) in bosta tam čakala,ko nas ne bo doma. Potem pa seveda takoj nazaj v bajto 

 

[Lanabela]

Pesjak mora biti postavljen na pravo mesto. Za zelo živčne in bevskavaste pse je bolje, da so nekje čim bolj izolirani od okolice. Večina psov pa ob opazovanju okolice uživa in se ne razburjajo za vsako malenkost.

[vis in nox]

Čeprav ni za to temo, so naši psi po selitvi na kmete ful živčni. Zelo jih bega stalni lajež po okoliških vaseh, ki odmeva, potem oglašanje divjih živali, prosto gibajoči se psi in mačke. Za njih je to grozen šok, glede na mir (!), ki smo ga bili deležni v mestu, z okni, obrnjenimi v park. Ni nobene želje po gibanju v naravi, lulat, kakat, skopat v potok (tam pa groza, divje race) in takoj noter!!!!!

Brez mene niso niti minute sami na vrtu, takoj se nalepijo na vrata (ne pusti me zunaj, help!).

[Kalsang]

Tudi pri nas je bilo tako, ko smo se iz mesta preselili na kmete. Toda počasi sta se obe psici navadili, mlajša celo nekoliko prej kot starejša, čeprav je bila mlajša vse življenje v mestu, starejša pa je že prej krajša obdobja preživela na vasi. Postopoma je postal vrt njun, počasi sta tudi sami začeli odhajati skozi odprta vrata iz dnevne na vrt, tam poležavati v senci itd. Naravni zvoki so bili tudi včasih sumljivi, zdaj pa nič več. Lajež vaških psov ju pa nikoli ni motil.

Počasi se navadijo.

[Jana]

Ce sprasujes za hisni boks (kletko, ki je v stanovanju), predlagam, da svoje vprasanje postavis v temi http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,26556.0.html, ker s pesjakom nima nobene zveze.

[Jana]

Ni problema, samo tam bo morda kaksna bolj konkretna debata o tem, kar te zanima