Epileptični napadi?

[Cuzi]

Moja Pupa jih ima oz.jih je imela,ker ga sedaj že kako leto ni imela.Ko sem jo dobila iz smetnjaka (zavezana v vrečo,stara cca.3 tedne) jih je drugi dan začela dobivati ob treh popoldan, vrstili so se točno na dvajset minut, končali pa ob dveh zjutraj. V prvem tednu so bili vsakodnevno na sporedu. Potem ga je dobila vsakič, ko jo je kaj prestrašilo. Vedno jo je vrglo iz spanja, najprej se je polulala, zenice povečane, odsotna,potem so se začeli krči in slinjenje. Vsakič,ko je dobila napad sem pograbila prvo cunjo ,jo zavila, držala za glavico in jo mirila-s tem so se napadi skrajšali na 20,30sekund. Po napadu je vedno rabila 1 do 2 minutki da je prišla k sebi,nato je odšla do briket in pojedla skoraj celo skledico.Na tabletke nismo šli imeli pa smo pripravljeno ampulo apaurina (ga tudi nisem uporabila). Vsako leto, ko je starejša-manj je napadov. Sedaj ga recimo cca.eno leto sploh ni imela. Ima sicer probleme z vidom.predvsem jo daje ,ko je treba oceniti globino. Za tabletke se nisem odločila ravno zaradi stranskih učinkov, smo pa vsi vključno z mojimi starši natrenirani kaj je treba narediti, ko dobi napad-se pravi dekca,zavit,držat in mirit-potem pa papat in en dan hoje po prstih, da se odpočije.

[moonbeam]

Joj, mislim na poperčka 
Tako malo bitje pa že toliko težav. Držte se.

[Cuzi]

Pri Pupi je bilo prvo leto precej hudo in zelo pogosto-če je imela včeraj spet napad to še ne pomeni, da gre na slabše.

[Cuzi]

Pupi zenice normalno odreagirajo-povečane ima tik pred napadom v bistvu istočasno z lulanjem. Probleme ima z vidom v tem smislu, da preden skoči recimo z mize se pripravlja in cepeta in jamra,...

[Yo]

Bom zdaj pozorna še na zenice in na vse skupaj.
Včeraj je imela 3 napade, 1-ega hujšega, kot sem opisala. Danes sta bila 2. Eden hujši, eden skoraj neopazen.

[enaNika]

Naš Pingo je zdaj star dobra 3 leta. Prvi napad je imel prvi večer, ko sem ga prinesla domov. Napadi se zdaj ponavljajo brez reda (lahko 2x v dobrem tednu, lahko je 3 mesece mir). Dogaja se pa to ponavadi med spanjem oz. najraje takrat, ko ravno zaspi. Ker ga je že kdaj tako hudo stresalo, da je padel s postelje, zdaj po možnosti gledam, da ne zaspi kje na visokem. Za čez noč ga pa zapiram v transporter, ker ni ravno prijetno, če ti enih 5 kg tresočega se, renčečega in pihajočega mačka sredi noči pade na glavo  (mja, ležal je na nočni omarici...)

Tudi sicer je muc nekoliko drugačen. Ne razume mačje igre. Pojma nima, zakaj naj bi sedel na oknu oz. sedi samo zato, ker druga dva to počneta (brez skrbi, okna imam zamrežena). Ne more s pogledom slediti gibanju predmeta navzgor. Nekje pri 2 letih je šele približno dojel, kako mu je ime. Umiva se včasih na enem mestu tako dolgo, da odstrani vso dlako... Obvlada pa opravljanje potrebe v pesek, zelo dobro pozna šuštenje vreče z briketi in dremanje v naročju.

Kastrirat ga dolgo nismo dali, ker so bili zdravniki v dvomu glede anestezije. Ampak do kastracije ni skoraj nikoli spal. Potem smo tvegali in hvala bogu, je zdaj veliko bolje. Bolj miren je, ne markira več in ne teži mački in predvsem spi toliko, kot je za mačke normalno.

Do zdaj vemo, da pri njem bliskanje skoraj obvezno sproži napad. Npr. slikanje z bliskavico, pobliskovanje cevne luči (ob prižiganju), tudi nevihta ponoči, in pa, če od blizu gleda TV. To moramo še posebej paziti, da vedno ugasnemo TV, če ni nikogar v prostoru, ker ga nekaj privlači, da kar naprej rine nos v ekran. Ni pa bliskanje edini sprožilec, drugih pa mi ne uspe ugotoviti.

Včasih je nekaj ur (ali cel dan) pred napadom izrazito slabe volje in sam sebi odveč. Ampak včasih ga vrže brez opozorilnih znakov, drugič spet je pa samo siten, pa nima napada. Napadi trajajo od nekaj sekund do slabe minute... meni se v vsakem primeru zdi cela večnost. Poleg stresanja tudi nekontrolirano maha s šapami in se slini. Včasih tudi lula, včasih spušča renčanju podobne zvoke; si je že tudi kdaj z zobmi prebil ustnico oz. kožo... Po napadu se ponavadi skrije v kaki čim bolj temen kot (v omaro, v svoj transporter, za kopalno kad...) in renči in piha na vsakega, ki gre preblizu mimo. Takšno stanje ga drži nekaj ur, potem se pa počasi umiri.

Meni so kot možne vzroke navedli poškodbo, zastrupitev z insekticidom, zastrupitev zaradi glist, menda je tudi huda podhranjenost lahko kriva... skratka, vse tegobe mačjih najdenčkov lahko pustijo take posledice.

Ko je bil še mali in so bili napadi bolj pogosti, mu je zelo pomagal B-kompleks (injekcija pri vet.). Pri enkratnem napadu (je imela mamina mačka) je pomagal apaurin. Pingo zdaj nima nobenih zdravil. Pač pazimo, da ga ne bliskamo in ne nerviramo, da je napadov čim manj. Kolikor sem prebrala po knjigah in po netu, je nujno treba ukrepati, če po napadu dolgo ne pride k sebi, ali pa, če drugi napad sledi, preden si od prvega opomore. V drugih primerih je pa... hm... oboje prav, pa nobeno v redu.

Ima pa Versace (modra skobčevka na sosednjem forumu) tudi mačka epileptika in ga vozi na Ptuj k dr. Senčarju. Mogoče še tu povprašaj...

[maja01]

Meni se 5 napadov dnevno zdi hudo velika stavilka in ne bi niti pomisljala o stranskih ucinkih, ampak bi zival dala na terpijo. O stranskih ucinkih in o tem da ali ne bi razmisljala pri obcasnih napadih, na nekaj mesecev. Vsak epileptiformni napad je namrec huda obremenitev za zival. Tako na notranje organe (predvsem srce in logicno, mozgane), kot tudi na splosno pocutje, vsak namrec zival hudo izcrpa.
Vzrokov je malo morje, vse od parazitov, zdravil (zastrupitev), bakterijskih in virusnih obolnenj, tumorjev, do idiopatskih.

enaNika - obstaja prav vrsta epilepsije, pri kater se napadi pojavljajo tako kot opisujes - obicajno takrat, ko zival (ravno) zaspi. Sem namrec nekaj mesecev nazaj brskala ravno o povezavah epilepsija-spanje, ker smo imeli pacienta s podobnim vzorcem napadov (zal mu na koncu ni bilo vec pomoci in je bil evtanaziran).

B kompleks je res ena od stvari, ki jo lahko dobi in nima strasnkih ucinkov (razen tega, da aplikacija boli, ker pece kot sam satan). Ostali antiepileptiki (fenobarbiton & co.) imajo res stranske ucinke, ampak pri tako pogostih napadih imajo le-ti verjetno vecje posledice za vse skupaj ...
lp, m.

[kaalen]

To kar opisujete so pravzaprav grand mal napadi in veljajo za hardcore obliko epilepsije. Kaksne druge oblike epilepsije verjetno pri mackah niti ne bi opazili. Nimam pojma kako to pri mackah zdravijo, pri ljudeh je nekako klasicno zdravilo sodium valproat, ki je tezak za jetra in prebavo, te zna zelodec bolet ko ga zacnes jemat. Ce ga jemljes na dolgi rok zelo verjetno povzroci izpadanje las/plesavost (reverzibilno)... kar mogoce ni ravno fino pri mackah. Novejsa in manj tezka varianta je lamictal. Ce ima napade 5x na dan... pri ljudeh bi bilo to klasificirano kot huda oblika, bi blo pametno za zacetek macko dat vsaj na diazepam, ki napadov verjetno ne bo preprecil 100% bo pa vsaj olajsal simptome.

[simi]

Bom popoldne dorekla z veterinarko, grem malo zaspat. Smo imeli hude napade celo noč...

Če so bili celo noč hudi napadi, mi ni čisto jasno kaj bi dorekli z veterinarko drugega kot, da se muca humano uspava čim prej.
Malo razuma pred nekim viteštvom in oh in ah reševanjem vseh mogočih in nemogočih situacij.
A ni škoda denarja za preglede in zdravljenja takšnih mačkov, ki se samo mučijo? Med rešiteljem in mučiteljem je včasih tanka črta in ko ima muc po več kot 5 napadov enega za drugim je meja zelo tanka. Pa me kamenjajte zaradi mene, če mislite da gledam zdravje in življenje skozi denar. V tem primeru je vprašanje mučenja te muce in ne denarja.

[Yo]

Ne, zaenkrat denar ne bo igral poglavitne vloge. Poglavitno vlogo bo odigral pogovor in "pregled" ur, trajanja ipd. napadov, morda poskusno zdravljenje (ja, Vixen, mi je bilo rečeno, da zdravila lahko pomagajo ali pa sploh ne - v tem primeru poznamo razplet, a ne?). Kasneje pa tudi, koliko zdravila na mesec stanejo, ker se zavedam, da je tako žival težko oddat. Še težje kot ostale. In da bo nekdo to moral plačevat. Jaz ali pa kdo drug.
Drugače pa, simi, pa saj sva govorile o tem... Zdaj, ko malo več berem o sami epilepsiji, mi je jasno, da mačko napadi izčrpujejo in mi je jasno, da tako naprej ne bo šlo. Do danes sem beležila napade po dogovoru z veterinarjem, da dobimo približno sliko, kaj se dogaja. Da pa se muči sicer oz. na splošno, pa ni res, ker je normalno živahna, igriva, daleč od kakšne "na smrt čakajoče" živali.
Ja, se bom odločila tako, da bo dobro zanjo.

[Yo]

Hvala enaNika.

[mojč]

Pozdravljene vse,

pridružujem se epileptični debati. Danes je moja mala Zofka ob 5:30 doživela prvi resen epileptični napad. Bili sva prvi pred veterinarjevimi vrat, ko so odprli. Vet je predlagala najprej feliway za pomiritev in ločitev od drugih mačk, danes pa še pregled krvi in tablete Epiphen (30mh, 1/4 tabletke 2x na dan).

Tule je pa cela zgodba od začetka:

Zofka je vaška mačka, kotena pozno poleti/jeseni 2009, ki je v starosti 3-4 mesece prišla v mojo oskrbo zaradi močnega, bronhitično zvenečega kašlja. Kao samo začasno, toliko da se pozdravi in da mine ta hud mraz ... Ja ... očitno ne. Zdaj je moja in do sedaj je bila zdrava, živahna, rahlo tečna in samosvoja. Živimo v prostornem stanovanju, na voljo imajo (vsaj pod nadzorom) vse prostore v 2,5 sobnem stanovanju in v 'njihovem' prostoru urejenih tudi več možnosti za višinsko poležavanje/umik. 3 mačke si delijo 2 stranišči v 2 ločenih prostorih.

Pred dobrim mesecem sem mačko prvič videla v stresu, ko je prišla iz peska: gobček odprt, nekakšno sopenje/cmokanje/žvečenje zraka, dolg trak goste sline iz gobčka. Prizor je trajal recimo 10-20 sekund. Po tem je malo zbegana tavala po stanovanju in 'klicala' (tanko, otožno mijavkanje, ne znak bolečine) nekaj minut, za tem pa je sledilo  obdobje divjega dobrikanja in crkljanja (kar je zanjo netipično). Nato pa vse normalno, kot da se ni nič zgodilo.

Teden ali dva kasneje se je zadeva ponovila: spet je prišla iz mačjega stranišča, spet čudno ritmično, togo cmokanje, slina. Mijavkanje, crkljanje.

Ker je bilo po tej kratki travmi RES VSE V REDU, sem se še vedno raje odločila za opazovanje in beleženje sosledja dogodkov in obnašanja.

Ko se je zadeva ponovila 4. (spet je bilo vmes skoraj 14 dni miru), je vse skupaj izgledalo bolj hudo: v četrtek 29.3. je mačico zagrabilo pred kopalnico in polulala se je na tla. Znaki so bili hujši, intenzivneši kot prej, delovala je kot, da nima popolnega nadzora nad nogami, sploh zadnjimi, hrbet je bil nekoliko tog in izprožen, glava rahlo na gor ter spet slina in 'žvečenje'. Ob tej priložnosti je bobnel pralni stroj, ki je tik ob mačji škatli. Šla sem do veta in želela najprej govoriti z njim, da opišem obnašanje in morda dobim usmeritev. Najprej me je receptor odpikal, da ne ne morem govoriti z nikomer. Potem, ko sem mu razložila zakaj sem prišla, me je strašil z odpovedjo ledvic, ledvičnimi kamni in podobnim (ker on se je strokovno usposobil z ozmozo med sedenjem za receptorskim pultom ... al kaj). Na koncu (ko sem s težavo premagala močno željo, da ga pretepem s prvim razpoložljivim stolom) sva se zmenila, da mačko pripeljem na pregled takoj zjutraj naslednjega dne.
Vet je po opisanem obnašanju, okoliščinah bivanja in pregledu mačke rekla, da gre za nervozo, ker mačka živi še 2 drugima, od katerih je ena dominantna in Zofki to ne paše kaj preveč. Predlagala je Feliway, ločitev od drugih mačk in lasten mačji wc.

Ker prostorske razmere niso preveč naklonjene taki delitvi teritorija sem se odločila za kompromis: Feliway, baldrijan in mačja meta v spreju, veliko igrač, a še vedno skupni prostor (v vsakem primeru pa imajo na voljo 2 wc-ja).

Danes zjutraj (torej  ob 5:30 se je napad ponovil v najhujši obliki doslej. Mačko je dobesedno metalo. Napad je trajal morda minuto ali dve. Zadnjih nekaj sekund sem celo uspela posneti, kjub stiski, strahu in naraščajoči paniki (moji in njeni): tule je posnetek: http://www.youtube.com/watch?v=ykx6I--JHB4&feature=youtu.be, če bo kdo v tem karkoli prepoznal ali mu bo pomagalo v kašni drugi situaciji.
Da bom napad posnela sem se odločila, čim so se ti začeli, ker če vet VIDI kaj se dogaja veliko lažje pomaga, kot če mu sam neko dogajanje iterpretiraš z besedami.
Vet je ocenila, da gre za epileptični napad, še vedno pa meni, da ga sproži stres, ki ga mačka doživi ob obisku peska, ki ima vonj po alfa mački. Predlagala je pregled krvi (vsaj osnovni testi) in tablete, ki pa jih bo morala jemati celo življenje. In še vedno ločitev.

Moje vprašanje za vas pa je: ali ima kdo izkušnje s homeopatskimi zdravili za primere epilepsije pri mačkih? Strah me je namreč te doživljenjske odvisnosti, stranskih učinkov, in ostalega, povezanega s kemijo. In zdi se mi tudi, da bi bilo homeopatske kapljice bistveno lažje prešvercat v mačjo hrano kot v (rastoče nezaupljivega) mačka vsak dan 2x tlačit tableto.

Prebrala sem tako temo s pasjo epilepsijo kot tudi teh nekaj objav v tej temi. Pri psih sem sploh naletela na homeopatsko varianto.
Če ima kdorkoli kakšne izkušnje s tem, nasvete, opazke, pripombe. Prosim povejte.

Še nekaj na kar so me opozorili pri vetu: pri mački sem zadnjih nekaj mesecev (od decembra?) opažala rahlo mastno dlako na prsnem košu in pri vetu so me takoj vprašali če ima dostop do kakšnih strupov ali zdravil. NIMA. Vendar tudi mene ta zamaščena dlaka bega in skrbi. V dnevni sobi Na mizi je vedno sadje, ki ga mačke sploh ne šljivijo. V sobi sta 2 fikusa, ki ostajata od nekdaj nezanimiva. Edino sporno je rastlina Scindapsus aureus, ki jo imam v vodi, v široki posodi iz katere vse mačke najraje pijejo (ne glede na to koliko sveže vode jim ponujam, tista malo blatna in algasta je NAJboljša). Rastlina ni navedena v seznamu mačkam nevarnih rastlin (http://www.goldenmainecoon.si/content/view/42/42/lang,si/), zato jim to tudi pustim. potem imamo še en velik Ciperus alternifolius, ki sem ga kupila zanje, saj je Ciperus zumula mačja trava, C. alternifolius je le večji - vsaj tako menim. Na balkonu je nekaj zelišč in zelenjave + ena pelargonija, ki pa prav tako ni zanimiva. Kot že rečeno, dostopa do kakršnihkoli zdravil NIMAJO sploh, niti do čistil. Če je karkoli tu navedenega sporno ali celo strupeno me prosim opozorite.

Mislim da sem opisala vse okoliščine, če pa je še kaj kar manjka, sem tu da info dopolnim. Prosim za pomoč, da bo mojim kosmatim ljubeznim nudena resnično najboljša možna oskrba in varnost.

lp
mojč

[luna7]

Morda je najprej dobro pridobit še kakšno veterinarsko mnenje pri kakšnem drugem vetu.
Sama imam s homeopatijo zelo dobre izkušnje pri psici. Uporabljali smo tudi bioresonanco. Ko je veterina odpovedala, je oboje alternativno definitivno delovalo.  Za bioresonanco si poglej v tej temi:
http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,31074.60.html
Pri nas so se epileptični napadi pojavili naenkrat v večjem številu v visoki starosti psice in takrat smo se poslovili.    Ampak mi je vet povedal, da je tukaj bilo najverjetneje še kaj drugega (npr. tumor v glavi ali hrbtenjači), čeprav to ni bilo vidno. Tako, da morda je za preveriti še kaj drugega.
Upam, da vam bo pomagalo!

[mojč]

Takele so zadnje info: Epiphen ni nujno, da bi morala jemati preostanek svojega življenja, ampak veterinarka zelo trdno vztraja naj ji začnem dajat tabletke čim prej. In da  odločno odsvetuje poskuse z homeopatijo ...

Tako da bom ubogala. In ločene so tudi, Ineke : Zofi, vmes vrata. Julčica je pa tako kompatibilna z vsem in vsakomer.

Držimo pesti da zmagamo in da bomo spet lahko zaživeli v miru, slogi in zdravju.
M

[mojč]

Vse tri mačke imajo svoje kartone na Veterinarski fakulteti, tokrat je Zofko prevzela dr. Kotnikova.

Včeraj sem govorila z njo glede rezultatov krvi in je potrdila, da je mačka zdrava in da so napadi resnično pretirana reakcija na stres (ni, ampak bi rada bila, alfa). Včeraj zvečer sem začela z Epiphenom, hvalaboguinmaterbožji nima kakega nagraužnega okusa in mala brez ugovora in z veseljem pospravi strto tableto vmešano v žličko Schesir tune.

Nadalje Zofko sedaj redno ločujem od Ineke: imam dnevno telovadbo s selitvijo pravega sekretka na pravo mesto (pač glede na to kdo si izbere katero polovico stanovanja, ker jih ne ganjam kje nekdo MORA bit).

Scindapsus je včeraj zapustil stanovanje, ciperus ga bo tekom vikenda. Za fikuse pa PRISEŽEM, da samo mimo hodijo. Od malega sobivajo z njim in ni zanimiv SPLOH.

Čez 3 tedne imamo kontrolo.

[maja01]

Kaj menite o tem predlogu? Bi mački resnično pomagalo? Oz. ali je vsaj realna možnost, da bi ji? Ali bi naredila le še hujšo zmedo in večji stres?

Mozna sta oba razpleta in izida napovedat drugace kot s 50 : 50, se ne da ...

Jaz nisem ravno pristas imeti macke zunaj, se toliko manj, ce je bila macka do sedaj notranja in vsekakor jaz osebno macke, ki na stres odreagira z epi napadom, ne bi dajala ven.

[Lanabela]

sama bi se za selitev odločila samo v primeru, če bi bila potem  edina mačka v družini - glede nato, da ima težave z mačjo družbo.

[AngSeter]

Kaj pa, če bi pa tale šefica menjala lokacijo?

Po pravici povedano, če bi imela tako možnost, bi sama vsekakor dala eno mačko na "počitnice za nedoločen čas", ampak če gledam in predpostavljam katero, nebi dala tiste, ki že tako in tako na stres odreagira zelo hudo, ampak ta drugo, če je tudi sicer zdrava in se je ne vrže tako zlahka iz tira. Sorodstvene vezi nebi imele nobene teže in tudi sicer dvomim, da bi kakorkoli pomagale.

Pa tudi sicer je pri mami tudi kaka "šefica"... Lahko jih je celo več takih, ki ne dajo mira mački, ki se ne zna postavit zase.

[Lanabela]

Težave ima s točno določeno mačko, ker je pri hiši glavna. V drugi hiši bi imela težave z drugo mačko, ki bi bila v tisti hiši glavna. Če bi dali stran glavno mačko, ki sedaj povzroča težave, bi njeno mesto prevzela druga mačka in potem bi imela bolna mačka težave s to.