francoski buldog - čvek

[marjana]

Res je - če enkrat popustiš je za štruklje dovolj. 

Hugo se je sedaj navadil na jutranje crkljanje in zelo na glas protestira, če ga takoj, ko se zbudi, ne dvigneš na posteljo. Najprej se z glavo zarine v blazino, da si očisti krmežljave, nato zadevo za vsak slučaj še parkrat ponovi na drugih delih postelje. Pri tem opravilu na ves glas mljaska in pridno poskrbi, da se tudi njegova slina dobro vpije v posteljnino. Potem se uleže na trebuh in se takoj odmakne na drug plac ter za sabo pusti mini "izcedek" iz lulčka. Za tem pridno vse prevohlja, če je zadeve zrihtal kot je treba. No, zdaj je že trenutek, ko mu postane dolgčas in mu je treba nastaviti prste za glodanje, da je še dve sekundi mir. 

Kako je SIMPATIČEN !!! 

[nita]

vem da bo težko, vendar sva jo dobila šele 14 dni nazaj in je seveda nisva mogla kar takoj pustiti, da bi bila srčica sama...sedaj pa ko se je že navadila na prostor in vse ostalo, bi lahko postopoma začeli s spanjem na tleh...kar pa se alergije tiče, pa nama je sama zdravnica predlagala, naj sama poizkusiva poiskat vzrok za praskanje...in sicer postopoma vsako svar posebej, saj je testiranje precej agresivna metoda...bova videla kako bo šlo...drugače pa je naša miška zelo zahteven otrok...in predvsem radoveden...včeraj je pojedla kar nekaj kamenčkov in danes je imela zaradi tega drisko...

[baguSka]

Joj to pa ni nič vesela informacija o Jiriju.. Hudo mi je ko berem takele besede.

Jaz mislim da je sedaj najbolj važno da je Jiri še vedno drugače zdrav in krepek fant, ki vas iz dneva v dan razveseljuje s svojimi igricami, trmico in s svojimi nagajivimi učki. Vem da vam je težko ob tem spoznanju a bodi prepričana da Jiri zaradi tega ne bo občutil nobenega pomanjkanja, sploh pa ob vas ki ga imate tako radi. To pa največ velja ali ne?

Obljubim da mu zrihtam en rogec za zobke in bo hitro vse pozabil..

[JennyK]

Katja: tale novica pa res ni nič razveseljujoča!      Sicer sama nimam tovrstnih izkušenj, a sem prepričana, da je razočaranje nad tem dejstvom neizbežno. Vsakdo bi rad videl in doživel potomce svojega ljubčka.
A vseeno pa za vspodbudo: najpomembneje je, da je Jiri zdrav poba, ter da vas razveseljuje in kratkočasi; ter da res skupaj preživite en dobršen kos življenja!

[baguSka]

Dan!

Obljuba dela dolg in tukaj je moj odgovor: DOBIM ZA VSAKEGA PO EN ROGEC!! Naslednji teden.

Želim vam lep vikend, poln skupnih uživaških trenutkov in čimveč cartanja in nagajivih učk.

Pozdravček, Tadeja.

[baguSka]

Baguska, hvala za pomoč pri rogu! Reci lovcu da bo dobil lupčke od naših knedljev, ko se srečamo. Sem sigurna da komaj čaka!  

Hm ja verjetno res. Čeprav ga ne maram, ker lovcev drugače ne morem videt sploh!!! (upam da tegale ne bere, drugače nič ne bo od rogcov...). Zaenkrat se vzdržujem komentarja.

Upam pa, da jih jaz dobim od vseh vaših knedljov ko se srečamo!

[marjana]

Tadeja, ne vem kaj je s Torcijem, vendar se je Hugo enkrat podobno obnašal: temu stanju pravim "velika žalost”. Samo sedel je in gledal in je bil precej neodziven. Kakor si ga postavil je ostal. In če si mu pred nosom mahal z igračami je upočasnjeno pogledal igračo in se potem obrnil stran. Ko smo šli ven se je polulal in obsedel, tudi psičkov, s katerimi se je imel navado preganjat, ni šmirglal. Mislim, da je bilo to en cel petek, pa sem se vseeno potolažila, da ima mogoče slab dan. Nato pa v soboto zjutraj ni bilo nič boljše. Deloval je umirjeno, niti ne zaspano, bolj nekako otožno..... kar iznenada, kot da bi ga kaj pičilo, je začel divjati, nositi  igrače, jesti.....Prav neverjetno - kot bi odrezal.....

Upam, da je tvoj tudi samo v otožni fazi in je vse ostalo ok, če pa traja "velika žalost" predolgo, pa bi na tvojem mestu obiskala veterinarja. Btw: Hugo ima vnete učke in smo dobili kapljice, upam, da bodo pomagale.


LP, T.

[baguSka]

Ojla dobro jutro.

Moram povedat, da je bilo popounoma tako kot pri Hugotu! Včeraj je bil je še ves dan žalosten, otožen, počasen, plašen.. Jedel in pil sicer je, to je pa tudi vse kar je bilo od njega. Na vsake toliko ko je zaslišal kakšen čuden zvok je začel lajat in enkrat ko je moj začel oponašat kužka, se je Tor hitro zatekel k meni in se začel skrivat. Zvečer pa smo dobili obiske in sicer dva mala otročička na ketere je Torči čisto mahnjen in se je igral kot zmešan, kot da bi pozabil na vse.  Tako da sem tudi jaz njegovo obnašanje začela vedno bolj povezovati na strah oz. žalost. Želela sem mu pomagat in vse živo sem počela, da bi le pokazal malo življenja v sebi. No in kot sem rekla: zvečer 100% sprememba. Res sem premišljevala, ker pravijo da pač naši štrudli toliko razumejo in da imajo toliko človeških lastnosti.. In sem pomislila kaj sem počela tisti dan ko sva bila s Torijom na obisku pri tisti mladi angležinji. Seveda: non-stop sem jo božala, se igrala z njo, jo klicala po imenu, še celo vodo iz nj. skledčke je pila, ovohavala njegovo igračo, lezla v "njegov" avto..  On pa so jo je ves čas bal. In kaj hujšega: angleška buldoginja je bla. Groza za pogledat. Kakšen ksiht! Hehe očitno res ni bil mali preveč navdušen nanjo..
Upam da bo sedaj vredu in da je tale žalost mimo, ker je res grooozno gledat naše male v takem stanju. Še vedno me boli srce ko pomislim..

RES SO OBČUTLJIVI TILE NAŠI ŠTRUKLJI!