hvala vsem za vzpodbudne besede!
zaenkrat še ne upamo razmišljati o kakšnih morebitnih tekmovanjih. zelo zadovoljna bom že, če bo našemu fakinu, ta šport všeč in bo z veseljem stekel čez vse ovire.
barbka, sama sem si ogledala nekaj filmčkov na spletu, kjer italijančki dirjajo kot nori in je videti, da resnično uživajo v tem športu. zato sem sploh upala pomisliti, da bi s tem tudi midva poizkusila. tile posnetki so me prav prevzeli. sem prepričana, da je te kužke v živo še večji užitek opazovati
inštruktorica mi je povedala, da trenutno v sloveniji v agilityu ne tekmuje noben hrt. škoda, ker se mi osebno zdijo hrti v tej disciplini med najbolj elegantnimi psi;) morda pa se najde kakšen whippet. v tečaj se nam je imela namen pridružiti znanka z whippetom, vendar trenutno ne utegne. držim pesti, da bo uspela najti čas.
sem prepričana, da se bom še obrnila na vas, ko bom potrebovala nasvete kako psu najbolje približati posamezno oviro, torej kako jo spoznati in tudi premagati.
opazila sem namreč, da moj pes na vsako neznano stvar v prostoru (tudi na sprehodih) odreagira s strahom in velikim nezaupanjem. potrebuje čas, da predmet v miru ovoha in spozna. potem pa je led prebit. pri ovirah se moram zato precej potruditi in biti iznajdljiva kako ga zmotivirati, da ga pričnejo sploh zanimati in ga več ne plašijo. da bo v celoti pretekel raztegnjen (kaj šele zvit
) tunel, bo pravi projekt
zaenkrat preizkušam več oblik motivacije hkrati. se mi zdi, da se najbolje obnese intenzivna pohvala pri spoznavanju nove ovire, ko jo premaga pa igračka, hrana, besedna pohvala in božanje...se počutim kot kakšen hiperaktiven in naspidiran cirkusant, ki skače okoli kužka....a deluje
vedno znova ga želim namreč presenetiti z novo obliko motivacije, da mu vse skupaj ne postane dolgčas, saj se hitro naveliča. ves čas skušam ohranjati zanj občutek igre in nek sproščen odnos. v primerjavi z malo šolo se veliko bolj odziva in ima večji interes za delo kot pri klasičnih vajah poslušnosti.
imate za naju kakšen nasvet?
vnaprej hvala za odgovore