Napad bullmastifov v Ljubljani

[love-c]

 
ODVETNIK
RECHTSANWALT - LAWYER
V****
TUDI VARUH PRAVIC ŽIVALI
****

[izbrisani podatki; Jana]

[love-c]

he he he... ja varuh pravic živali ... mogoče kdo rabi kakšno potuho pri njemu...

[damayanti]

Kolikor primerov jaz poznam, da je pes  koga ugriznil, so vsi pogoreli na sodišču ..Pa ne zaradi slabega odvetnika, ampak  zaradi tako napisanega  zakona

[branka]

joj joj kako smo eni skeptièni, èlovek zastopa pravice naših sužnjev ops ...mislim živali ... by.. imejte se lepo, gremo v naravo 

...pa tudi tam ostani...

[papi]

pa še statistika smrtnih primerov pasjih ugrizov v nemčiji od leta 1968 do 2005:
http://www.maulkorbzwang.de/statistiken.htm

Stari, hvala ti za tole.

Ne, ni nevarnih pasem, vse so iste! Sploh pa zlati prinašalci znajo bit res nevarni, kajne. (Nanook in prijatelji...?)

pa brez komentarja, kdo je kak resen vzreditelj in kdo nima pojma

[klovn]

Z malce časovne odmaknjenosti od dogodka je možno o vsem skupaj spregovoriti bolj trezno, bolj umirjeno, bolj razsodno.  Glede na okoliščine je bilo sicer kaj podobnega, čeprav ne v tako hudi obliki kar pričakovati – statistika zadnjih nekaj let /brez statičnih napak/ kaže, da vsake toliko časa kak pasji napad pride na naslovne  strani tako rumenih kot resnih in objektivnih medijev.

Temu, česar priča smo zdaj, ja, temu bi lahko rekel, da smo krivi pasjeljubci sami.

Dejstvo je, da se zaradi dogodka  človek s psom  skorajda ne more premakniti ne da bi bil deležen osornih, nesramnih, nestrpnih opazk s strani mimoidočih, pa čeprav so psi varno na vrvici in dejansko nikomur nič nočejo. Pa me to niti ne moti, saj mi je bilo že isti dan po dogodku jasno, da jih bom in da jih bomo kasirali. 

Bolj me motijo okoliščine zaradi katerih je do podobne stvari sploh prišlo. Netolerantnost lastnikov psov, njihova osornost, njihove nesramne opazke na čisto navadno prošnjo naj za božjo voljo privežejo psa, ker imam v roki psa za katerega mi ni vseeno kaj se mu lahko zgodi, bi presegle vse tiste v slovarju kletvic navedene izraze, glede na svojo starost pa itak najpogosteje dobim pod nos tisto »ej stari, ne teži!«

Še zdaj, ko se je zgodilo kar se je, je odvezanih psov mnogo preveč, nekateri lastniki le-teh pa, hej, saj ne boste verjeli – na sprehodih sploh nimajo povodca.

Od kar imam psa oziroma pse, sem doživel tri pasje ugrize – hvala bogu, ne tako hudih, kot ubogi Tržičan, nedolžno pa vse skupaj vendarle ni bilo – enkrat šest šivov, enkrat štiri šive in enkrat pet šivov.  ZAKAJ? ZARADI MOJEGA PSA?

Ne, Dvakrat se je zgodilo, da je na mojega PRIVEZANEGA psa skočil kuža čigar lastniki so bili daleč stran od dogodka in namesto da bi ravnal po pravilih, da v pretep brez solastnika drugega psa ne posegam, sem jo pri razreševanju in reševanju mojega kasiral. OK, tretjič sem posegel v pasji pretep, pri katerem ni bilo mojega psa, »zravsala« sta se dva psa, pa lastnici nista vedeli kaj in kako  pa sem priskočil na pomoč in jo znova pokasiral.

Zoprno mi je tudi zaradi vseh tistih potepuških mrcin – pozor – ne potepuških zato, ker ne bi imele lastnika, potepuških zato, ker posamezni lastniki psa preprosto spustijo in jim je čisto vseeno kaj se z njimi dogaja. Tistih nekaj ulic v našem naselju je potem »posranih«  da je kaj in lahko si samo predstavljate kako reagira lastnik hiše pred čigar vhodnimi vrati je zajeten kup pasje nesnage, jaz pa jo ravno v tistem času, ko kolne in preklinja prikrevsam mimo z mojimi mrcinami. Zaman je kazanje vrečk, ki jih imam s seboj – spet jih pokasiram, le da na malo manj boleč način.

Slovenci ne sodimo med najbolj strpne. Kot bi samo čakali na tisto drobno iskrico, ki bi zanetila požar. Takoj smo se pripravljeni skregati, takoj zravsati,  nobene tolerance. Pravzaprav se v bistvu ne razlikujemo kaj dosti od »mrcin«, ki jih vodimo na povodcih. Saj veste, rangiranje – žal z argumenti moči,  z renčanjem in tu pa tam tudi s kakim ugrizom.
Bi lahko rekli, da nas je neprijeten dogodek streznil?

Žal ne!
 

[Nanook]

Napad psa, Zelo zabaven sprehod in se nekaj tem. Uzivajte.

[klovn]

Slovenci ne sodimo med najbolj strpne. Kot bi samo čakali na tisto drobno iskrico, ki bi zanetila požar. Takoj smo se pripravljeni skregati, takoj zravsati, nobene tolerance. Pravzaprav se v bistvu ne razlikujemo kaj dosti od »mrcin«, ki jih vodimo na povodcih. Saj veste, rangiranje – žal z argumenti moči, z renčanjem in tu pa tam tudi s kakim ugrizom.
Bi lahko rekli, da nas je neprijeten dogodek streznil?

Žal ne!
 

In če še citiram samega sebe! Ušel mi je pomemben del nosilne misli. KAJ IMAJO PRI TEM PASME?