Napad bullmastifov v Ljubljani

[Nanook]

Evtanazija? Al so celo vse tri ubili policisti?

[briketi]

tudi sam imam žal izkušnjo z napadom psa. takrat sem bil še mali mulec in na žalost mi je ta napad pustil hude psihološke polsledice. kar precej let sem rabil, da sem se zopet navadil na ''daljino'' psa in šele ženin hišni pes je bil tisti (nemški ovčar- pes ki meje napadel je bil iste pasme) mi je nekako prinesel tisti občutek "sigurnosti", da sem na pse gledal malo drugače.
popolnoma druga slika je bila z lastnikom. njihov pes je pred mano ogrizel že dva človeka in seveda se ni nič zgodilo. ukrepal ni nihče, dokler pes ni napadel lastnega gospodarja -šele potem je sledilo uspavanje, očitno napadalnega psa.
mislim, da bi morali uvesti visoke denarne kazni in tudi zaporne za hujše prekrške. očitno je za slovence le udarec po denarnici tisti, ki nas občasno ''strezni".

[mojčica]

Enega so ustrelili policisti, dva psa pa so ranili. Upam, da psov niso kar vrnili lastnici. Kaj pa tisti pes, ki je ostal v avtu, je bil tudi tisti napadalen?

[Santos]

Ženska je zelo dobro situirana in to pove vse. Lahko si privošči pse tega cenovnega razreda (sam ne vem koliko stane mladič bullmastifa) in tudi njihovo vzdrževanje, ne glede na to koliko jih ima. Ne vem pa kako ji to časovno znese za ukvarjanje s psi in njihovo vzgojo. V mojem primeru sta njena psa sprehajala njena znanca, ki situacije sploh nista obvladala.

Psi podivjajo enkrat, se zgodi, ampak da se pa to dogaja non-stop, kjer se pojavijo, je pa čas, da lastnica končno odgovarja za svoje pse. Od včeraj je to sedaj že četrti primer, ki ga jaz poznam, v treh letih, da so bili v napade udeleženi njeni psi. Družina Cerar iz Rožne Doline, včerajšnji primer fanta, primer ženske, ki so jo odpeljali iz Tivolija zaradi napada (ta je sicer civilno tožila, vendar so sodne poti tako vijugale, da je odnehala) in moj primer (poziv k sodniku za prekrške – zgodilo se ni očitno nič, sam sem dobil le od zavarovalnice, kar je zadostovalo za kritje 1/3 operacije moje psice).

Ni mi tudi jasno, da po vseh incidentih, ki so jih povzročili njeni psi, ona še vedno sprehaja pse v Tivoliju. In kako je lahko dobila vzrejno dovoljenje, če sta njena psa mesarila že kot par?

In na izkušnje ter na »denar je sveta vladar« sem prepričan, da bo ustreljenega psa nadomestila z dvema novima.

[deteljica]

In ravno sem se spomnila dogodka,ki se je zgodil meni konec julija 2005, in sem ga nekje na forumih že opisala. Šele zdaj se mi je posvetilo, da je šlo verjetno za isto žensko, čeprav je bila samo z enim psom.
Namreč bilo je na PST ju , bližina Brda. Ena gospica  po opisu zelo podobna tej, iz zadnje zgodbe v družbi z gospodom in enim privezanim bulmastifom je bila n asprehodu. Mimo sem prišla jaz s svojimi, sicer odvezanimi psi, ki pa so hodlili izven poti po travnikih, z
 izjemo 14 let  starega malinoisa, ki je hodil po
PST , a na nasprotni strani poti kot ta trojica in ovohaval drevje. Ko smo bili vporedno je pes skočil, potegnil gospoda več kot meter za sabo in se brez razloga ali opozorila  zagrizel v vrat mojega samca , ki se od presenečenja sploh ni branil . Podr ga je na tla in začel otresati. Par je mirno stal s psom na vrvici in ni ukrenil nič, niti poskušala nista psa odstranit, pač pa sta se drla name ,da je moj pes napadel njihovega  :shock: Naj povem,ko se pogovarjamo o obvladljivosti naslednje- moji ostali trije psi so skočili , ko so videli , da je tretji napaden da bi mu pomagali , a so na moje povelje takoj vsi zavzeli pozicijo "prostor" in tam ostali, brez dodatnih povelij. Moj napadeni pes je takoj, ko ga je bulmastif spustil prišel k meni.
Gospod in gospa pa svojega očitno kljub  vrvici in dejstvo , da sta bil adva nist aobvladal in sta ga potem komaj z združenimi močmi odvlekla naprej.
Za povrnitev stroškov šivanja in antibiotkov se nisem niti pozanimla, saj zakon ne bil na moji strani- ker je bil moj pes odvezan, njihov pa privezan. Ampak ker je moj pes že precej star so ga šivali kar na živo,saj se je veterinar bal , da ne bi prenesel narkoze- (bila je edina še ob 9h zvečer odpeta klinika, ne moja običajna)- kljub temu ni niti poskušal ugrizniti veterinarja.

[Jana]

Ga. Vanja, ki pa ni lastnica, o kateri tece tukajsnja tema, da ne bo kdo znorel, mi je poslala sledece sporocilo (ni registrirana clanica mojpes.neta, zato je prosila mene za objavo):

Pozdravljeni,

kot lastnica psa pasme bullmastiff se čutim dolžna dati svoj komentar na temo, ki bo te dni vroča - napad psov v Ljubljani.

V naše okolje je prvo psičko bullmastiffko pripeljal veterinar. Z družino smo jo šli pogledat in se v hipu odločili, da želimo takšnega psa. To je bilo cca 15 let nazaj, ko je bilo v Sloveniji zelo malo psov te pasme, naš je bil šesti. Pri desetih letih smo ga morali zaradi zdravstvenih težav uspavati in vsem vam pasjim ljubiteljem ni potrebno razlagati, da smo jokali cel mesec in si obljubili, da psa pri naši hiši več ne bo, ker takšnega psa, kot je bil Buli, več ne bo.

Po srečnem naključju so nam "vsilili" mladička bullmastiffa. Pršila je mala kepica, rdeča, nebogljena, z velikimi očkami. Ta pes bo zunaj, smo rekli. Spet mislim, da niso potrebna dodatna pojasnila, če povem, da je po tednu dni spal v hiši, na kavču.

Ko je bil pes star cca leto dni smo dobili, spet po naključju, dve leti starega boxerja. Takorekoč smo ga posvojili. Tako smo imeli v hiši dva odrasla samca, ki sta hodila z mano ali z mojo mamo, brez povodcev in ovratnic, na sprehode po polju.

Letos sva se s fantom preselila in vzela s sabo bullmastiffa, boxer je ostal pri moji mami.

Bullmastiff bo letos star tri leta, vendar NIKOLI v svojem življenju ni občutil, kaj pomeni veriga, kaj pomeni biti lačen in kaj pomeni biti tepen. Seveda je kaznovan, če je trmast (kar vsekakor je) ali če me ne uboga (kar me vsekakor ne, ker ve, da zmeraj popustim...tudi to vam je pasjim ljubiteljem znano...) in prav dobro ve, kdaj je naredil kaj narobe.
Vedno je prvi na vrsti in vedno letim po službi domov, da ni sam. Če sem ves dan zaposlena, ga med malico peljem v varstvo k mami....Kot otroka.

Ne želim promovirati pasme...takšen pes, ki sigurno tehta čez 60 kg, ima težave s kožo, kolki, slini in ima kratko življenjsko dobo, je zahteven in vsekakor ni za začetnike in vsekakor ni za v stanovanje. Zelo rad je namreč zunaj in čeprav je "lenuh na kvadrat", potrebuje prostor in sprehode. Predvsem pa potrebuje ČLOVEKA, ker sovraži biti sam. Če je sam, bodo šli k vragu vaši najboljši usnjeni čevlji, če se jih bo le dokopal. Ali pa karkoli drugega, kar bo na dosegu smrčka. Vendar takšen pes sam po sebi vsekakor ni agresiven in napadalen. Brez razloga ne.

Želim povedati le to: ne poznam primera in okoliščin, zakaj se je zgodilo to, kar se je. Prosim vas samo, da vnaprej ne obsojate pasme oziroma da vnaprej ne obsojate samo pasme.   

Za konec pa si bom sposodila še pisanje hrvaške kolegice "Bullmaje" na njihovem forumu Moji ljubimci, ki je nazorno opisala svojo bullmastiffko in mislim da vse bullmastiffe tega sveta:

"KAD IMAS MASTIFFA:

Na zvuk vode koja curi iz slavine imas poriv da skočiš i vikneš "van!"
Navikao si mirno razgovarati dok ti je pseča njuška čvrsto usadjena izmedju nogu.
Tvoj pas moze sakriti tenisku lopticu (i još štošta) u ustima i nedužno te gledati kao da kaže: "Što je? Pa ništa ne žvačem!"
Kad ideš kupovati novi auto, sa sobom nosiš metar.
U svakoj prostoriji u kuči držiš barem jedan ručnik za slinu.
Istjerala si muža, ali jos uvijek ne možeš spavati od hrkanja u spavačoj sobi.   
Kad ti gosti ulaze u kuču, rukama štite medjunožje.
Baciš psu lopticu i naježiš se kad on skoro udari glavom u vrh dovratka.
Odustao si od posudica za vodu i jednostavno koristis kadu.
Tvoja dva psa se odluče poigrati u kuči i strgaju sa stropa ventilator... po drugi put.
Pereš zube i moraš se pomaknuti u stranu, jer tvoj pas zeli popiti malo vode.
Stojiš na semaforu i svi zure, jer ti se auto ljulja naprijed-natrag dok pas s druge strane dahče kroz prozor.
Usisavaš auto i glavnina dlaka je na stropu.
Kad izlaziš iz kuče, izbjegavaš pse da ti ne pokvare šminku.
Mjesečni troškovi za psa su ti veči od rate stambenog kredita.
Tvoj je veterinar dao napraviti bazen, kupio ogromnu kuču, jet ski i privatni avion.
Morala si naučiti psa da ne liže posudje koje je u sudoperu.
Staviš krafne na vrh frizidera, i kad se vratiš, krafni nema a pas ti ima šečerom napudran nos.
Tvoj pas vidi što kuhaš i pokušava ti pomagati.
Držiš psa izmedju nogu, zvonce na vratima zazvoni, i ti brzo dojašeš do vrata.
Dostavljač pizze trazi da izadješ iz dvorista i zatvoriš vrata za sobom kad preuzimaš pizzu.
Pas ti stane u krilo i gurne glavu kroz prozor dok stojite u McDonalds drive-through, pa blagajnica koja se okrene da ti vrati sitniš skoro dobije srčani udar.
Kupiš TV s ogromnim ekranom i opet ništa ne vidiš kad ti pas stane ispred TV-a.
Mokre čarape postanu dio života.
Tvoj omiljeni kauč više nije tvoj.
Bacaš psu štap, on ga donosi. Slučajno baciš štap u sumarak i pas se vrati noseči drvce od tri i pol metra.
Pogledaš kroz prozor i vidis pseče kakice na dva kilometra uokolo.
Sve cjepanice i triješce su na svom mjestu, ali one velike klade za kamin je pas razvukao po cijelom dvorištu.
Dodju ti gosti i nadju tvoje pse kako udobno leze po namjestaju, a ti udobno sjediš na podu i gledaš TV."

Lepo vas pozdravljam, Vanja

[AngSeter]

očitno je bilo to samo še vprašanje časa...
Ne razumem kako so lahko določeni ljudje tako menefregistični do okolja in v bistvu ravno do svojih psov.
Mislim, da obvezno potrebujemo nek izpit za posedovanje psov... Žalostno, da bo verjetno moralo do tega priti...
Veliko ljudi očitno ni možno oceniti lastne sposobnosti in bodo morali to namesto njih početi drugi.

Upam pa lahko samo, da ne bodo vrli uradniki začeli pogovore kako bi prepovedali pasme, ker to bi bila pa res ena bedarija!
Kriv je vedno in samo izključno vodnik! Seveda, ko pes ni izzvan... Ma pustimo to...

Ta primer se nikoli nebi smel zgoditi!