Moja mačja zgodba,...

Pozdravljeni,
Tudi jaz sem želela napisati par besed, o mačkah, in želela sem tudi objaviti nekaj slik, ampak ker sem še precej sveža na tem forumu in ker nevem kako kaj prav poteka sem se odločila odpreti novo temo,.

Pred nekaj časa nazaj se mi je zgodila zanimiva zgodba, in sicer sem našla mačko pandico, o kateri je tudi na tem forumu že odprta debata (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,29639.0.html)
Hm bila je mrzla, na pol živa, in ves umazana, smilila se mi je takoj, in vzela sem jo k sebi, prvo kar sem storila je bilo to da sem jo zavila v moj pulover, in direkt odnesla domov, kjer sem malo mleka segrela, in ji ga kapljico po kapljico, nalivala v usta, saj nisem vedela kaj naj storim,. Začela je odregirati na mleko, in končno, je tudi dala malo življenja od sebe, to me je precej razveselilo, in sem jo odpeljala k veterinarju, saj nisem vedela koliko je stara ali je bolana, ali bo preživela, enostavno ničesar nisem vedela,..
Torej veterinarka mi je potem lepo svetovala, ji je takoj dala nekaj antibiotik, in seveda ji je očistila učke, in noseka, saj je bila zelo prihlajena,. Svetovala mi je naj jo hranim vsake dve ure naj skrbim da ji bo toplo, in da bo imela redno zdravila, saj vse lepo in prav sem si mislila ampak jaz sem žal redno zaposlena, in nimam časa vsakih dve uri jo hraniti, jo gret in se ukvarjati z njo, saj sem osem ur na dan v službi,.
Hmm in začela sem se jokati, saj nisem vedala kaj naj storim, tako močno voljo je kazala do življenja, in tako lepo in varno je spala v mojih rokah, da me je kar srce zraven bolelo, ko sem pomislila da ji ne morem kaj velik pomagati, saj mislim da v službi ne bi ravno razumeli, če bi ostala doma zaradi mačke, za njih je to samo mačka, ne pa živo bitje,.. Torej jaz cela iz sebe in žalostna, gledam mojega mačkona, odrastel velik mačkon, po imenu felix, gledala sem ga in si mislila hudiča nekako ji morfam pomagati, klicala sem fanta saj nisem vedela več kako in kaj,..
Hmmm seveda je takoj pridrvel v celje, in mi je le svetoval, da naj pokličeva na kakšno zavetišče morda ji bi lahko tam kdo pomagal, hm sprva se s tem nisem strinjala saj sem imela vedno v mislih, da so tam,...ah kako bi rekla, boge zanemarjene, živali,.. (motila sem se)
Torej sva poklicala le vseeno na zavetišče, katero naj bi pokrivalo celjsko regijo, in ker je seveda že bila taka ura, se je samo oglasil dežurni,.. In ta mi je svetoval, naj pokličem tole mačjo hišo, in da mi bodo oni znali naprej pomagati,.
In res je bilo tako, Poklicala, sem heleno,.. In prišli so po mojo malo pandico,..
Sedaj ji gre dobro, in kar napreduje, in upam da bo našla tudi primeren in ljubeč dom,..
Kaj sem v bistvu z vsem tem želela povedati je, to,..
Da tudi če je človek še nevem koliko zaposlen, ali pa karkoli drugega, in vidi oz, najde kakšno ubogo žival, pomagaj ji, ne stoj samo tam in glej kako trpi, pomisli nato kako bi bilo če bi ti ležal tam in bi tebe samo nekdo gledal, pomagal ti pa ne bi, ker bi si mislil ah saj je samo človek, dost jih je na svetu, in ga ni škoda, ne ni tako, saj tudi mačke si niso krive da so tu, saj enako kot mi si tudi oni ne morajo izbirati, način in čas rojstva,.. Živa bitja so tako kot mi tudi, in potrebujejo nas,..
Sama imam odraslega mačka tako kot sem že omenila, in tudi on ima kar težko preteklost za sabo... In pomagala sem mu, in marsikatero noč ob njemu prebedela, in molila da preživi, sedaj je star leto in pol, je popolnoma zdrav, živahen debel maček, in rad me ima za vse kar sem mu dobrega storiola je hvaležen, in posluša me kasdar ga potrebujem, pogovarja se z mano sicer ne razumem kaj dosti, ampak dovolj je že to da je sedaj ob meni, in da se je izplačalo marsikatero noč prebedeti samo zato da je preživel,..In ni mi žal,.. to je ljubezen, do mene in do njega,..
Lp sanja, in maček felix