Loki
Dolgo je tega kar sem te prvič srečala pri teti v novi hiši. Bil si mala kepica jaz pa naivna punčka. Lovil si golobe saj ti je to narekoval tvoj nagon. Vrabčki pa so bili tvoji prijatelji in pustil si jim jesti iz tvoje posode.
Postal si velik in zlat fant. Močan in mogoče malo "močnejši". A tvoje srce je bilo zlato, tako kot je bil zlat tvoj kožuh, dokler si bil še mlad. Rada sem te vozila na vrh hriba, ko smo bili pri teti. Vedno si bil cilj obiskov. Z veseljem sem ostala pri tebi cel dan, ko so drugi "uživali" znotraj.
Spomnim se deževnega dneva, ko sem prišla do vrha stopnic k tebi, da sem ti zunaj (pod malo strehico) delala družbo. Ja lepo je bilo objemati pravega zlatega prijatelja.
Po cepljenju proti steklini si dobil epi napade. Pa se niso hoteli pozdraviti oz. omiliti. Pa te ni motilo. Živel si naprej in užival svoja pasja leta.
Pri starosti 11 let pa te je teta uspavala, saj si nehal hoditi zaradi poškodbe.. (ne vem točno kaj je bilo.. ). To se je zgodilo včeraj..
Loki zlati uživaj na drugi strani mavrice in pozdravi Daro, Vilija, Pdgeya in ostale, ki čakajo na svoje lastnike..
Vem, da boš v dobri družbi.
Jana. Vse pravice pridržane.
