Množica štirinožcev in dvonožna/i Alfa

[vis in nox]

Jaz imam več sreče kot pameti. Pri Baraku, ki je prišel tretji, sem bila opozorjena, da je malo dominanten. Na srečo imamo doma Miška, ki je zelo trdnega značaja in je Baraku na prvo njegovo renčanje pokazal, kdo je šef (brez pretepa, samo odsekano je zarenčal nazaj). In Barak se je takoj podredil.

Jaz to rangiranje podpiram tako, da Miško vedno prvi dobi jesti in gre tudi prvi na sprehod.

[Teja]

vis in nox, jih skupaj sprehajaš ali posebej?

Pepsi, tudi pri meni ni stalnega ''reda'', en dan vstanemo zgodaj, en dan ne... sprehodi so kakor ''pade'', hranjenje tudi, odvisno od sprehajanja...

Kako se sprehajate s krdelom?
Jaz na ozkih potkah zahtevam, da vsi štirje hodijo za mano, na širših poteh pa se jim to ne zdi več potrebno
Po ulici so večinoma na vrvici trije, Oxa pa je na znanih poteh vedno brez povodca.
Sem opazila, da v krdelu nekako velja, da vodiš alfo štirinožca, ostali pa sledijo njej
Če gremo proti mestu jih imam vse na vrvici na eni strani, ampak je kar velik problem, da so preozki pločniki

Kako pa v stanovanju? Ima vsak svoj prostor ali spijo kar na kupu?
Moj mali Maik se uleže na katerega pač naleti, mora obvezno vsaj na kakšni pasji tački ali repu spat    ko pa grem jaz spat pa obvezno smukne k meni

[Lanabela]

No pri nas je trenutno tako, da imamo kažin. Laki se pridno trudi navzgor, tastare pa jo še ne jemljejo resno. Bo morala še precej briketov pojesti, preden se bo odlepila od dna (ali pa zelo spretno izkoriščati zavezništvo z Betko, ki je vodja krdela, Laki pa njena vanabe pomočnica - zaenkrat ji kar dobro kaže).
Lukenj pri rangiranju že zelo dolgo ni bilo (menda bo že kakšnih 5 let od takrat, ko je bila prava revolucija in so dokaj nasilno odstavile staro vodjo, ki je postala preveč senilna, skupaj z njeno zvesto pomočnico). Je pa veliko renčanja in tekmovanja v kazanju zob in buljenju. sama se na hierarhijo ne oziram: prvo pobožam tisto, ki jo jaz hočem, prva dobi za jest tista, ki se najmanj preriva, na sprehod gre tista, ki si jo jaz izberem.
Načeloma se v pasje zadeve ne vtikam. Ker pa se mi zdi Laki  preveč predrzna za svojo starost, jo rahlo zatiram - če preveč nadleguje starejše psice in na prvi ukaz ne odneha, se  gre za kazen hladit v vežo. To, koliko se vtikaš v situacijo v krdelu je stvar intuicije, kakšnih splošnih pravil se ne da postaviti. Razen tega mogoče, da so za vsak pretep kaznovani vsi udeleženci, ne glede na to, kdo je začel in kdo jo je najbolj skupil.

Jedo skupaj, če se slučajno kaj repenčijo, ostanejo brez obroka.
Spijo skupaj. Kdor ponoči zganja hrup, gre v vežo.
Kadar so dlje časa same doma so ločene v dveh skupinah (2 + 3). Menim, da ni povsem varno puščati skupaj večjih skupin psov na majhnem prostoru, kjer ni možen umik. Če se slučajno stepejo, se ne stepejo en na enga ampak vsi na enga. Dveh se napadeni lahko za silo ubrani, večih pa ne. To, da se že več let ni primeril niti najmanjši incident, ni garancija, da se tudi nikoli ne bo.
če grem na sprehod sama, imam povsem varno naenkrat spuščene 3. Če sva dva, so lahko 4 (če so 3, se držijo skupaj. Če so 4 se pa lahko razdelijo v dve skupini po 2 in ne moreš sam 100% nadzorovati obeh skupin naenkrat). Na povodcu jih vodim na obeh straneh.

[Pepsi]

Mi imamo dva dvojna povodca, taka z "razdelilcem".  Seveda v tem primeru flexi ne pride v poštev, povodec mora biti fiksen, ta kratek. To prakticiramo za po mestu, ampak resnici na ljubo se rajši z avtom odpeljemo do Tivolija ali pač kamorkoli gremo, potem pa so tam potem večinoma spuščene. Če se le da, gremo na "ta dolgo" rundo v času, ko ni veliko ljudi in psov; najboljše je med tednom dopoldne.  Ta mali dve se me zelo držita - več kot kakšen meter stran nista nikoli, razen če je kaj izredno zanimivo za vohanje in potem ena malo zaostane. Cockta in Čopi pa v glavnem laufata v paru. Odpoklic dela presenetljivo dobro - s tem, da točno vesta, kdaj pokličem bolj preventivno, ker v daljavi vidim psa, ki ga ne poznamo. Takrat se nekaj časa odločata, ali mislim resno ali ne tako zelo.  Če jima je jasno, da ni heca, pa prideta obe takoj. Ampak je najbrž v tem primeru res tudi moj glas malo drugačen.

V mesto grem ponavadi samo z mojimi tremi, Čopko prej  oddamo doma pri moji mami. Če imam v načrtu kakšno kavo, vzamem s sabo tudi košaro, v kateri se yorkici zelo dobro počutita in čim vidita, da bomo malo posedeli v lokalu, ponikneta noter in zaspita. Ven ju zvabi samo smetana - ki pa jo npr. v Mačku skoraj vedno kar avtomatsko prinesejo. Cockta ponavadi leži pod mizo, včasih pa tudi sedi pri meni v naročju - k sreči je ustrezno majhna, da si to lahko privošči.

Spijo jasno v postelji, kaj pa drugega...Čeprav ima vsaka svoje fancy ležišče čisto ob moji postelji in Cockta celo zvečer včasih tam celo zaspi. Zjutraj jo obvezno najdem pod kovtrom, kamor se ponoči priplazi tako izredno profesionalno, da me sploh ne zbudi, smrklja.    Yorkici sta na povštru ali pa na moji glavi - vsekakor se je treba mene čim bolj tiščat in ko se namestita, sledi obvezen globok izdih v stilu "težak je život".

Kaj bi brez njih, si sploh ne predstavljam. Srčice moje.

[Vixen]

Sicer pa sem prepričana, da tudi s samčkom, ki pride čez več kot 2 meseca ne bo popolnoma nobenih problemov, ker sva s fantom zelo mirna in tolerantna.

Psi od alfe ne pričakujejo mirnosti in tolerantnosti, ampak predvsem doslednost in postavljanje pravil. Če bosta preveč tolerantna, se bodo psi zmenili po svoje in vama zna krdelo hitro čez glavo zrast.

Lp, 5ra

[sessa]

Ne, ne-jaz sem prepričana da sem se pravilno odločila...o smrti ne mislim razmišljat, raje razmišljam o času ko so živi

[Teja]

Dobre 3 dni imam začasno še petega psa, odraslega ovčarja in moram priznat, da pri takšni množici en gor ali dol, se niti ne pozna
Naj tudi omenim, da sta se Oxa in Indy že čisto ujeli in si upam trdit, da ne bo v prihodnje več nobenega ''fajta''
Vseh pet se odlično razume, opažam celo da ni več nestrpnosti niti ob sočni hrani
Vsi so v enem prostoru npr. pa ni slišat ničesar Popolna harmonija  (vsaj zaenkrat )
Ravno danes sem izvedela, da dobim v prihodnje enega navihanega malega mulca v varstvo in če bo takrat ovčar še pri meni bo šele pestro
NA sprehodu izgleda pa tako: punce ''off leash'', fantje na vrvici in ko me kdo ustavi in kaj vpraša o spolu, lahko na hitro odgovorim fanjte na vrvici, punce odvezane
Skratka, trenutno je pri nas doma (vsaj zame, za ostale člane bolj tako ) milina in veselje

lp

[vis in nox]

No, pri nas pa problemi. Kako vključiti začasneže v harmonijo stalnega ne-krdela.

Naši trije: Miško, Aja in Barak, so neko tako ne-krdelo, ker, Miško sicer mora čutiti, da je nadrejen moškim članom, kako pa to ve, pa mi ni jasno. Ko je prišel Barak, je Miško nekaj lajal in rinil vanj in ko je Barak zarenčal, je Miško zelo nestrpno zarenčal nazaj. Barak se je takoj umaknil in sta bila zmenjena. Od takrat nobenega incidenta več. Se pa Miško sicer ne sili v ospredje, ne za hrano, ne za sprehode. Poleg tega se NIKOLI ne igrajo med sabo, skupaj so samo, ko prosjačijo ali čakajo na sprehod ali mi pripravijo dobrodošlico. V bistvu samo stanujejo skupaj.


Potem smo začeli sprejemati začasnike. Do zdaj z njimi ni bilo problemov, sem pa čutila, da je, če pridejo punce, Aja malo ljubosumna (zadržana). Zato mi je bilo ljubše imeti fante. Rea se je vseeno zelo dobro vklopila in je Mišku zelo zanimiva (prej mu je bila Nika še bolj-ima rad velike punce). Tako zanimiva, da celo slabo vpliva na njegovo zdravje (ker potem Miško preveč nori). Potem je prišel Princ, ki ga ja Miško spet želel takoj podrediti, vendar se Princ ni dal in je "odgovarjal" nazaj. Miška to tako razjezi, da skoči vanj, in ga je potrebno dobesedno "sneti". Po drugi strani se Princ ni pustil sprovocirati in ni prišlo nikoli do pretepov. Seveda pa je bil Princ vedno v kletki, če nas ni bilo doma.

Zdaj je pri nas Eli, ki pa nima nobenega na,ena podrejati se. Imam občutek, da je takoj začutil, da je tu nekaj zanj in se skuša čimbolj vriniti. Do mene je izjemno prijazen, podredljiv. Mišku pa se ne da. Zato je Miško že čisto penast, ko ga samo vidi in dobesedno nori. K temu se je priključil še Barak, ki se je očitno odločil pristaviti piskrček in sta imela z Elijem že pravi spopad, ki sem ga prekinila, ker sem se bala za Baraka (mu pa očitno Eli, ki je fizično veliko močnejši, ni naredil nič). Punce se ne mešajo, razen Aje, ki je izredno živčna in laja za vsak drek (celo na žogo, ker noče skakati sama).

Včeraj je bil na obisku Princ in sta se z Elijem takoj sporekla (Princ se ni umaknil, smo ga morali umiriti, Eli se je šel kazensko hladiti v kletko).

Na sprehodu, pa ni z nobenim nobenega problema-očitno samo na domačem terenu.

Prosim za komentarje in nasvete-se učim ravnati z njimi. Ni mi (zaenkrat) opcija Elija odstraniti, ampak skulirati in vključiti.

[vis in nox]

Ja, Lanabela, točno to delam, ampak ima hudič tako debelo kožo, kot bi si mislil, ok, me je, zdaj pa spet po starem. Eli je zdaj ločen od ostalih, nima z njimi nobenega stika.

[Jana]

Zelo uporaben, na njem vodim dve psici (nemska doga in bokserka). Vsekakor je v prednosti pred dvojnimi povodci v tem, da se le-ta ne prepleta in drzis v rokah samo enega in ne dveh. Morata pa biti psa na takem povodcu "prijatelja" in toliko vzgojena, da vesta, cemu povodec sluzi. Vsekakor ne bezljanju po svoje, temvec hoji ob skrbniku in pasjem kompanjonu. Za nevzgojene in morda netolerantne pse do drugih psov najbrz tak povodec ni uporaben, saj se lahko na njem priklenjena psa scufata. Prav tako najbrz ne za pse, ki so vajeni bezljanja po svoje okrog na fleksiju. Moj predlog je, da se najprej oba psa navadi na navaden povodec, torej hojo ob nogi, sele potem se ju da na skupnega. Ce sta psa navajena samo na fleksi, bo nekaj vec dela.

[vis in nox]

Še moja izkušnja z razdelilcem: psa morata biti približno enako velika, sicer manjšemu hitro zmanjka tal pod nogami, če večji hitreje potegne, pa tudi težko napelješ razdelilec, če je eden od psov občutno nižji.

[Pepsi]

V vseh večjih trgovinah za živali ga imajo (v Zooticu sem ga videla), za manjše pa ne vem - ga pa najbrž lahko naročijo.
Tudi jaz potrjujem to, da morata biti psa vsaj približno enako velika in obvezno že prej navajena, da hodita vsak na svojem povodcu. Pa še kljub temu boš na zaćetku rabila malo vaje in potprežljivosti, ko se bo npr. eden usedel in se odločil, da se ne premakne niti za milimeter, ker hoče svoj povodec, drugi pa bo istočasno hotel požret mimoletečega goloba.

[fortuna]

Tudi jaz imam z razdelilcem dobre izkušnje. Večinoma ga uporabljam če sama sprehajam moji dve.

Najbolj moteče mi je bilo to, da sta se na začetku malo lovili ob "cahnanju" oz lulanju, po parih sprehodih pa sta pogruntali tudi to da ko ena počepne, druga počaka.

Nimam pa problema niti s sprehajanjem vsake na svojem povodcu. Ko gremo po pločniku ali ob cesti, enostavno pade ukaz "skupaj", kjer obe hodita ena ob drugi ob moji levi nogi, povodca pa kar skupaj primem, kot da bi bil samo eden.

[dvapsa]

Lahko kdo priloži kakšno sliko,ker nikjer ne najdem tega da bom znal razloziti kakšni prodajalki, v primeru da bi me "debelo" gledala

hvala

lp

[Teja]

Sem našla tole temo in jo malce obnavljam
Oxa in Indy se krasno razumeta, skupaj spita in super funkcionirata
edini (drugi) fajt je bil maja 2010, ko sta se ''počili'' zaradi mačjih dudarjev... dudarje sta obe ''umivali'', ko pa sta se znašli pred inkubatorjem, ko so tamali spali, je pa ''počilo''    pa meni tudi
Od takrat do danes nobenih težav
Praktično vseskozi po 5 psov na moji ''grbi'', ni lepšega

[deteljica]

Nasvet bi bil in učinkuje , ampak ni v skladu z Zakonom o zaščiti živali  .
Zdej pa ugibaj (ni težko  )in se odloči na lastno odgovornost 

[skogkatt]

Ne vem sicer, kako bi se obneslo, ampak obstajajo tudi ovratnice, ki na daljinec vibrirajo (kot mobilni telefoni) in/ali piskajo. Verjetno od psa in pravilne uporabe odvisno, če bi sploh delovalo.

Za začetek bi se ti ločen sprehod sigurno obnesel.

Pri sebi vidim, da Majeva poslušnost peša odkar je Neli z nami. Zato seveda ni Neli kriva, pač pa jst tak da lahko samo sebe za rit grizem Sicer nič tako drastičnega, kot da recimo ne pride več ravno vsakič na prvi klic, ker si je pač gor prišel da mu ni treba, saj čist zadostuje če pride na drugi...
In je to posledica samo mojega zabušavanja, ker imam Neli itak vedno na povodcu, Maj je pa (bil ) priden in naju zato lahko brez povodca spremlja in tako zlaufam dve pasji muhi na en mah --> to govorim za našo vsakodnevno rutino na domačem polju, drugje sta itak oba privezana.

In vidi se jima, da oba cenita trenutke, ko me imata samo zase, torej da z enim delam/grem na sprehod ločeno, drugi pa čaka. Seveda je to s časom povezano, ker avtomastko porabim dvakrat toliko časa, ampak tako pač je se pa tudi jaz duplo nadiham svežega zraka

[SunnyDay]

Po moje od tega, da spodaj čaka in cvili, res nima nič, bi mu bilo sigurno bolj fajn s fantom na (aktivni) samostojni šetnji doma ali pa konec koncev verjetno tudi na kavču ...

[fižolova župca]

Jaz bi tudi uvedla ločene sprehode, ker zgleda zaradi različnih karakterjev najbrž vsak potrebuje drugačne vaje in pristope.
A si za Pajka pomislila na kako lovsko šolo - vem da nisi glih pristašica lova, ampak gre za to, da se pes počuti koristnega, da za nekaj urc na teden pade not v sled, se trese od navdušenja in pozabi vse ostalo. Eni poročajo, da so se jim psi bistveno spremenili na bolje, ker se končno lahko nekje izživijo, pa potem drugje malo lažje potrpijo. Mogoče bi blo pa za probat?

Glede puščanja doma - mogoče se bo slišalo grdo, ampak pes le ni ves naš svet. Smo mu na voljo, ima nas dolge ure, ga sprehodimo, se z njim igramo in učimo, da je izpolnjen... Ampak včasih moramo tudi kam it. Mene je včeraj, ko sem šla zvečer na koncert, od doma pa že zgodaj popoldne, celo pot spremljal blesav občutek, da moja kužla sedi zadaj, prav dihat jo slišim ko jo tkole v mislim vozim s seboj . Večinoma je namreč res z mano ali pa mi je doma tako skoz za ritjo, da jo očitno že čutim nekje za ovratnikom tudi ko je tam sploh ni (in tkole po par urah jo že konkretno pogrešam).

Ampak slabe vesti sem se pa znebila, ker preprosto ne moremo nehat živet zato, ker imamo psa (pa sem se sicer pripravljena zaradi nje marsičemu odpovedat). Tja, kjer bi bila v stresu (preveč dražljajev in novega je včasih zanjo kar stres) pač ne gre. In ji rečem - sori, miškica, ker nisi čist normalen kuža, boš pač hišo čuvala . Še vedno bolje tako, kot da jo peljem nekam, kjer se bo sekirala ona, poleg tega jo bom morala pa še jaz. Tko da, jaz se ne bi preveč sekirala, tudi če mora bit brez družbe in sam doma, ga pa potem sprehodiš in se mu posvetiš.

P.s.: Ena možnost je pa tudi avto - moja se je lepo navadila, da tam pa spi in počaka. Lahko bi ga tudi vzela s seboj, pustila avto nekje v senčki in potem za odmore ali po koncu plezanja izdatno sprehodila. Če ga imaš na odsluženem plezalnem štriku in ga pripneš na plezalni pas, si kar težko predstavljam, da bi na takem 'slednem' uspel kam zviznit.