Kremplji

[enaNika]

Naj še enkrat ponovim, da ne govorim o amputacijah (kar bi jaz itak kaznovala z istim, ampak pustimo zdaj to) in ne govorim o striženju iz nuje (če je nujno, je nujno). Govorim o striženju iz udobja ali nečimrnosti lastnika.

Druga stvar je, da ti srečuješ drugačno populacijo mačk, ker pač pripeljejo tiste, ki imajo take ali drugačne težave. Moj vzorec je manj številčen, zato pa skozi daljše obdobje - in zato si vseeno upam potegniti neke zaključke. Jaz pač še nisem srečala mačke v normalni kondiciji, ki ne bi imela sama po sebi lepo urejenih krempljev. Pa gre tu za stanovanjske mačke, od katerih je (bila) marsikatera tudi že konkretno v letih. Začuda, celo moj posebnež, ki ima drugače x  težav z dojemanjem okolja in sebe, ima kremplje načeloma v redu. Ampak ker je nevaren sebi in drugim, ga pač strižem. In strigla sem svojega pra-mačka tam nekje od 18. leta naprej, pa še to samo "palce", ki si jih ni mogel več sam urediti in bi se mu vraščali. Tu se pa moja kariera pedikerke, kar se mačk tiče, zaključi.

Kremplji niso samo za plezanje. Brušenje (natur) je kar nujno tudi zaradi raztezanja mišic (& neke vrste markiranja), kar vse spada k normalnemu vedenju mačke. No, saj to počnejo tudi ostrižene mačke, ampak manj. Dobri kremplji tudi dajo en čisto fini otip in so še kako pomembni za odriv in doskok. Vsaka primerjava z zakrnelimi človeškimi čuti pade isti trenutek, ko na njo sploh pomisliš. Ne bom rekla; je čisto možno, da se ostrižene mačke tega nekako navadijo in jih niti ne ovira zelo. Ampak - zakaj bi se pravzaprav morale česarkoli navajati?

Psi in "eksotične" živali so pa nekaj drugega. Npr. kunčico sem strigla ves čas, ker so ji kremplji rastli v neslutene dolžine. Pri psih je pa verjetno čisto odvisno od posameznega primerka. Od mojih noben ni imel težav s kremplji, pa bokserja niti nista bila ljubitelja dolgih sprehodov po asfaltu, na primer. Mama je imela 2 koker španjela. Psička je bila blokarska, pa je imela kremplje v redu. Pes je imel pa prost izhod na vrt, pa tudi sprehodov več, ampak je bila potrebna pedikura že tam od 10. leta naprej (mogoče celo še nekaj prej).

In ne trdim, da je striženje mačk neko strašno grozno dejanje. So hujše stvari na svetu, to je že res. Stojim pa za svojim mnenjem, da je, razen v določenih primerih, popolnoma nepotrebno in nekoristno - gledano s stališča mačke.

[Cats]

Tako, ja. Zato je pri meni povsod moč najti olupke, ker so pač gospa zelo pridni pri krempljanju

[missysb]

Ali strižete tudi krempeljčke na zadnjih tačkah?

[maja01]

Ja, ampak manjkrat in manj kot na sprednjih.

[Penny]

Jaz naši mali divjakinji vsak teden krempeljčke pristrižem.
Ampak še vedno hodi praskat kavč in tabureje in to kljub temu,
da je dobila eno ogromno praskalno drevo in eno manjšo praskalno hišico
Ji vedno ostro rečem ne! in jo nesem na praskalnik, ampak ga lumpa sploh noče uporabljati...
ko jo dam tja, me samo kot čuk gleda kot da ji ni nič jasno... 
_{(Čeprav vem, da dobro ve, da je poredna, ker vedno, ko jo zalotim, zaviha ušesa in dobi nagajiv izraz na obrazu    )}

Drevo uporablja samo za spanje in igro, krempeljce si pa brusi povsod drugje...
zaenkrat še ni bilo škode, ampak bi jo rada navadila na to, da hodi samo na praskalnik.
Kakšni predlogi?

[pridna]

Priznam, nisem brala cele teme, v bistvu sem prebrala samo zadnje dva posta, zato mogoče ponavljam, kar je bilo že napisano in poskušeno.

Mačke so živali navad (no, ne samo mačke) in, če si je izbrala kavč kot priljubljeno mesto za označevanje, potem ji nobeno novo drevo ne bo pomagalo, ker ne diši prav in si ga ni zamislila na tistem mestu. Poskusi del kavča (domnevam, da je en del in ne kar kavč vsepovprek), kamor hodi praskat, prekrit s kako platneno rjuho. V bistvu s čim bolj gladko površino. Hkrati pa na tisto mesto (oziroma čim bližje in pred tisto mesto) pripelji plezalo, ki si ji ga namenila za praskanje. Tabureje umakni iz njenega vidnega polja in dosega. Mogoče lahko praskalnik pošpricaš še s Feliwayem, da ji bo dišalo. Nikakor pa je ne smeš siliti, da praska po praskalniku (buh ne dej ji celo tace drgnit po njem), ker se ji bo zamerilo. Mogoče ji lahko pomagaš tudi s tem, da (ko bo začudeno hodila okoli mesta, ki ji je onemogočeno) jo zvabiš k igri na praskalniku in, ko se bo zadovoljno valjala po njem, ti praskaš po vrvi. Mogoče ji bo zvok zanimiv in bo poskusila tudi sama. Tole privajanje lahko traja kak teden ali dva, čeprav bi jst rjuho pustila še malo dlje na kavču. V bistvu bi jo pustila toliko časa, da počasi (po centimetrih!) prestavim praskalnik na željeno mesto. Če boš šla prehitro, je tvoj začetni trud zastonj.

[fižolova župca]

Nikakor pa je ne smeš siliti, da praska po praskalniku (buh ne dej ji celo tace drgnit po njem), ker se ji bo zamerilo.

A veš da jaz sem pa točno tako naredila (sicer zelo nežno, brez prisile) in je Pici takoj skapirala in ga začela uporabljat.
Sploh nisem pomislila, da bi se ji dejansko res lahko uprlo.

[sanco1a]

Jaz sem se tudi zafrkavala doolgo s Šnapko, ki ni hotela uporabljat drevesa za praskanje, v nasprotju z Jakobom. Ko se je drevo  uničilo in sem ga zabrisala stran, sem kupila en precej navaden, le dokaj stabilen praskalni steber - za Jakoba bo dovolj, sem mislila, on je itak uporabljal drevo samo za praskanje. In sem spodnjo ploščad stebra fiksirala z obojestranskim lepilnim trakom (za preproge) na ploščice. In glej, čudo, Šnapi je po letu nenadoma več kot dobro vedela, zakaj je steber in je takoj začela škrabat.
 Ne vem, sem razmišljala, da ji morda ni bilo drevo všeč, ker ni bilo čisto fiksno. No, pri meni so odslej samo še navadni  stebri, vsake par mesecev nov ali dva.