Tisti, ki smo svojega psa pošteno plačali in nismo komplicirali okrog cene, smo mu pripravljeni nuditi tudi kvalitetno hrano, zdravljenje v primeru bolezni... Kdor pa skuša pridobit psa po nižji ceni, podpira takšna dejanja in ponavadi gleda na ceno na vsakem koraku.
S temle se zagotovo ne strinjam, saj je tudi taka oseba, ki "komplicira" pri denarju, ker ga pac nima na pretek, lahko povsem ustrezen kupec in nov lastnik psa, ki kupi psa premisljeno in odgovorno.
Pri nakupu psov pri preprodajalcih ali v stacunah gre pa za nakup na horuk, oz. nakup brez premisleka, oz. "hocem psa danes in ne jutri", oz. "rodovniki so shit in jih ne rabimo" in "razstave so mucenje" in "vzrejne so kup podkupljive bande"... in..., oz. "bas me brigajo starsi" in "kako je luskan" in "resit ga moram hudega" in...
Nic od zgoraj nastetega ne sme biti sestavni del nakupa psa. Tak kupec se pred nakupom ne zaveda, da kupuje zivo bitje, s katerim bo moral biti v dobrem in slabem skupaj deset ali vec let. Obicajno kupca ne brigajo ne zdravje, ne karakter, ne to, kaj se je dogajalo z mladickom v dotedanjem njegovem zivljenju, ne ali je v resnici star 2 meseca ali le 4 ali 5 tednov, ne zakaj ima napet trebuscek, ne zakaj mu tece iz noska, ne zakaj se stiska ves prestrasen v kot, ne kdaj je nazadnje bil pri mamici, ne kaj je jedel do sedaj, ne...
Torej? Kdo je tukaj cesa kriv? Tisti, ki prodaja ali tisti ki kupuje?
Tisti, ki prodaja, je kriv zato, ker na racun ubogih zivali izkorisca totalno naivnost, nepoucenost in ravnodusnost kupcev.
Tisti, ki kupuje, je kriv zato, ker kupuje psa na veliko slabsi nacin kot nove kavbojke. Le-te vsaj v kabini proba, ce so mu prav. Za psa pa poklice, vprasa za ceno, se zapelje, placa in odide s psom v narocju. Obicajno kupci psov v trgovinah ob nakupu ne vedo o skrbi za psa popolnoma nicesar, ne kako ga hraniti, ne kako ga vzgajati, ne kako skrbeti za njegovo zdravje, ne kako ga negovati... In vseeno gredo ter za "masten denar" kupijo zivo bitje. Dovolj je, da je pes lep na sliki. In tako popolnoma nezainteresirani in nepouceni kupci dobijo 4 ali 5 tednov stare pse, prestrasene od voznje, podhranjene, velikokrat necepljene, polne glist in bolh ali se cesa drugega, prehlajene, vcasih celo kužne... In kaj dobrega se lahko zgodi potem?
Kavbojke stanejo veliko manj, kot kuza.
Kavbojke ne povzrocajo dodatnih veterinarskih in drugih stroskov.
Zaradi bolezni kavbojk ni treba vstajati ponoci in dirjati do dezurnega veterinarja.
Ko se kavbojke strgajo, jih vrzemo v smeti in le redki potocijo kaksno solzo za njimi, za psom lahko jokamo zelo dolgo.
Le redki kupujejo kavbojke za deset let, pa ravnajo ob nakupu povsem drugace, kot ob nakupu psa.
To je vsa zgodba. Res zelo zalostna. Vsak pa sam najbolje ve, kam v zgodbi spada. Ce kam.
To, da vsak kupljen pes naredi prostor za novo leglo, je pa ze druga pesem. Tudi o tem je veliko v preprodajalskih temah.