Hvala vsem za sočutje.
Jaz pa ne vidim drugega kot njegovih praznih 9 postelj, njegovo svileno dlako povsod, njegov portretek na naslovnici prvega našega društvenega koledarja in črno temo ...
Veterinarja sem klicala zjutraj, je rekel, da je lahko bilo vse sorte ... zastoj srca, notranja krvavitev zaradi kakega tujka, udarca, padca ... saj zdaj ni nič več važno, moj Mrči spi in najraje bi zaspala z njim
Mali Miško se je zjutraj stiskal k moji glavi, na drugo stran se je zrinil Roko, vstala sem in šla iskat, kje se preteguje Ficko
Pa ga ne najdem, o kako boli
Mrči moj
Vsako poletje, ko smo odhajali na dopust sem šla s cmokom v grlu, ko je ostal doma v varstvu tasta in tašče, ker sem vedela, da ne bo nikogar, ki bi mu vsake pol ure stal za ritjo in ga pazil, da ne naredi prevelike neumnosti. Skupaj z Micko sta bila sploh tandem za pobege v zgornje nadstropje, pa potem z ograje terase nazaj dol, pa takole:
Takrat se je vse srečno končalo ...
Zdaj pa ... moj svet je razbit na tisoč koščkov ... moji dve zvezdici sta odšli
Ljubčka moja na mavrici, pazita na Miška in Roka