ne vem, če bo šlo ... ne vem, kako naj napišem, ampak moram povedati
Moje Micke ni več ... in jaz sem kriva zato
Moja Micka je zjutraj, ko sem bila pri zdravniku, izkoristila nepazljivost enega o naših in šla ven. Tisočkrat sem preklela tista presneta vrata in naše smotano stanovanje, po katerem se vsi šetajo, kot po križišču in tisočkrat samo sebe, ker mi ni uspelo vsem dotajčiti, da ni nujno mački odpreti vrat, če pač tuli ... še prevečkrat je sama našla kakšno špranjo.
Micko sem ob prihodu domov našla ob cesti pred hišo. Povoženo, mrtvo.
Ni je več. Zaradi nas je ni več. Srečnih zgodb ne bo več in nikoli si ne bom odpustila.