Izkusnje - rak

[Zoja82]

hvala bina...

[linchaich]

Miskica ... Dona ga je imela.

Ko smo zatipali prvo bulo, je bila se cisto ok. Odlocila sva se za "zdravljenje" z Medrolom, saj kemoterapije nisva odobravala, saj bi bila precej casa na Univerzi, ona pa se doma ni znala biti sama (to pomeni, da je bil vsaj en pes ob njej). Rekli so, da imamo z njo se kak mesec, pa smo jih, zaradi njene res hude volje do zivljenja, imeli se dobrih 4 (na Univerzi so rekli, da takega primera se niso imeli). In to 4 mesece brez vecjih tezav. Le ob vsaki polni luni je bilo hudo. Bule so ji narasle za 3x ali pa se vec. In tudi koncalo se je na polno luno. V dveh dneh jo je tako zdelalo, da ni slo vec. Sva upala, da ce bo prestala tisto polno luno, bo slo ponovno na bolje, tako kot pri vsaki prejsnji, pa vendar se ni izslo. 
Ce sedaj gledam za nazaj, sva se odlocila pravilno, da sva izbrala Medrol. Bila je z nami in do zadnjega tedna je bila vesela, poskocna, kakor se je ob tej bolezni le dalo.

Sicer sem sele sedaj, ko sem ze vse napisala videla, da si pisala ze pol leta nazaj. No, mogoce bo pa komu drugemu prislo prav.

Ursa

[Teja]

grozno mi je...
Moja zlata lubica Oxa nima dobre prognoze - dobesedno čez noč

pred leti smo rezali nekaj manjših tumorjev na seskih in na trupu. včeraj odkrili spremembo na vranici, danes slikali in potrdili še metastaze v pljučih...
meni je za zmešat
dobesedno iz danes na jutri
je šla še v sredo s celo mojo pasjo druščino na sprehod na travnike... včeraj pa... se je bilo za pripravit za najhujše
kako je to hudo...
septembra ima 13 let ... tako kot pokojna Tori
šit

[Jana]

Teja, večina rakov pri tej starosti ti daje dve možnosti:

- zdravljenje (seveda, če sploh je možnost zdravljenja razširjenega raka pri njej),
- to, kar ti je napisala Cats

Čeprav tole morda ni prava tema (kar iz lastne pobude najbrž ne bom nikoli izvedela), bom vseeno napisala: Včeraj je bila operirana naša Lara. Je majhna in še vedno živahna mešanka, stara 14 let. Bulo ob sesku so odstranili. Ob vprašanju, ali dajo tkivo na pregled, sem odklonila. Prvič zato, ker je ne glede na ugotovitve ne bom dala zdraviti s kemoterapijo ali s kakšnim od drugih vrst zdravljenj, ki bi zahtevala veliko stresa in naporov zanjo, drugič pa zato, ker je glede na prvo točko veliko bolje, da ne vem, ali je bila bula slučajno nevarna ali ne. Tako bova (upam) skupaj uživali v nevednosti še čas, ki nama je odmerjen, brez da bi ves čas študirala (jaz, ne psica), kdaj bo trenutek, ko bo vse spet udarilo na plano. Ko bo, če bo, bomo ukrepali dalje in se odločali glede na situacijo. Če bi bila Lara mlajša, bi se verjetno tudi jaz odločala drugače.

Problem pri takih diagnozah je v tem, da (povsem po človeško) razmišljamo o tem, kaj je za nas ugodno - psa čim dlje imeti ob sebi, še posebej tistega, ki je res dolgo bival z nami, kar 13 ali 14 let zagotovo je lepa doba. Le redko se vprašamo, kaj je dobro za toliko staro žival. Paniko ob morebitnem odhodu zganjamo mi, živali ne. Korektno za žival je, da ji omogočimo odhod še pravi čas, preden postane zanjo hudo.

Bali je imela kostnega raka. Menda boli kot sam hudič. Ne vem. Ni nikoli pokazala, da bi jo kaj bolelo. Na pregled sem jo peljala s sumom na kakšno poškodbo ali kakšno klasično "pasjo" sklepno bolezen, domov sem prišla brez psice. Tako sem se odločila zato, ker je bila prognoza tako grozljiva, da nisem niti v sanjah mogla dovolit, da bi 70-kilska psica trpela z zlomljeno taco do prihoda k veterinarju. Zato sem jo dala v trenutku, ko se agonija še ni razplamtela. Tako težka psica brez ene sprednje tace sicer lahko živi, vendar ne več kot to - živi. Zame pasjega življenja ni brez gibanja. Take odločitve nikoli niso lahke, je pa vsekakor priporočljivo, da ob odločanju porineš vsa svoja čustva stran in se odločaš samo v dobro psa. Vsi njihova odhajanja preživimo tako ali drugače. Spominjanje na pasje trpljenje ob hudi bolezni z vnaprej znanim epilogom ne morejo biti nikomur v uteho. Vsaj meni ni bilo, ko sem Maksa tako "vlekla" 5 dni in verjetno je analiza takratnih odločitev botrovala temu, da podobnih napak ne bom več delala.

Hudo mi je za Oxo, vendar vama želim, da bi bil čas, ki vama je še odmerjen, brez njenih bolečin, pa čeprav to pomeni, da se bosta morali verjetno posloviti hitreje, kot bi si ti želela.

[Lanabela]

Včasih se zgodi tudi kaj čudnega - naša psica je pri 13 imela diagnosticiran tumor (sarkom ne vem že kakšne vrste) v medenični votlini, ogromen, pritiskal je na kolke in sečnico, mehur...odstraniti se ga ni dalo. Sumljive spremembe na vranici in pljučih, prognoza nikakva.....Pa da skrajšam... je crknil tumor, psica pa je še po dveh letih še vedno živa in zdrava. So jo zdravili, a ne s kemoterapijo. Se sploh ne spomnim, kolikokrat so predlagali evtanazijo, takrat, ko je bilo najhuje....

[Lanabela]

Teja, ali ima že kašne znake, ali ste odkrili slučajno?

[Itlam]

Ojoj, tejy, drži se in pa velik koš za Oxo.