mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
četrtek, 28.11.2024 : 04:38:06

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  zdravje  |  Notranji organi  |  Tema: Izkusnje - rak
Strani: 1 2 [3] 4 5 6 7 8 ... 23   Dol
Natisni
Avtor Tema: Izkusnje - rak  (Prebrano 91526 krat)
0 članov in 2 gostov pregleduje to temo.
Tosa
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 309


« Odgovor #30 : sreda, 21.05.2003 : 22:19:56 »

Lanabela, vem, da operacija pod lokalno anestezijo ni možna, ker bulica ni le ena Sad . Na to me je tudi opozorila veterinarka v naši vet.ambul. (pri nas operacije na psih, pod anestezijo, žal ne delajo)-namreč, da je lahko nevarno zaradi anestezije :-/. Daj mi povej prosim, kako dolgo je vaša psička okrevala? Je lahko sploh po operaciji sama doma? Toliko, da vem...ali moram jemati dopust za več dni ali kako... Janchy, upam, da s kužatom ni hujšega! LP
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #31 : četrtek, 22.05.2003 : 13:53:58 »

Čas okrevanja je odvisen od tega, koliko žleznega tkiva je  treba odstraniti in od splošnega stanja psice. Pri Lisi sem se zmenila za operacijo v petek, tako da sem bila lahko dva dni doma (če veterinar ni dosegljiv med vikendom ta varianta ne pride v poštev). Prve tri ali štiri dni jo je bolelo in je dobivala močne analgetike, potem je pa kar hitro prišla k sebi in je bilo v bistvu treba samo paziti na šive (lisa je bila zelo pridna bolnica, imela je oblekco iz mrežice in jo je pustila lepo pri miru, tako da ni potrebovala ovratnika). Je pa po operaciji precej shujšala in izgubila kondicijo, da je bila takšna kot prej je bilo potrebno kar eno leto.
Anastezij je več vrst in niso vse enako nevarne. Kolikor vem, pri Zaninoviču uporabljajo zelo varno (in drago) obliko. Pravzaprav je nevarnost, da se psica ne bi zbudila zelo majhna (če je tvoja veterinarka rekla, da se ji je to zgodilo v kratkem pri dveh, je to zanjo zelo slaba reklama). Veliko večja je nevarnost, da psica pogine v prvih treh dneh po operaciji. To se zgodi pogosto pri psicah, ki so imele velike tumorje in so bile od njih že toliko zastrupljene, da stresa, ki ga predstavlja operacija čisto enostavno niso prenesle.
Dobro je, da si doma  vsaj dva ali tri dni, da lahko hitro reagiraš, če pride do komplikacij. Če je vse v redu, je potem lahko tudi sama, a mora imeti ovratnik, da si ne odpre rane.
Svetujem ti, da psico čimprej pelješ na pregled, pred operacijo jo bodo temeljito pregledali, ponavadi tudi slikajo pljuča, da psice ne mučijo z operacijo po nepotrebnem, če ima že metastaze. Potem pa boste določili datum za operacijo, če se boste zanjo odločili.
Logiran
janchy
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 43


« Odgovor #32 : četrtek, 22.05.2003 : 17:36:09 »

Na žalost vse kaže na to, da se je bolezen ponovila... Trenutno čakamo samo še na analizo krvi, ki bo po mnenju veterinarja predvidevanja tudi potrdila... Cry Pa tudi drugače se kuža zelo slabo drži, nič ne je, čisto je shujšan, slabokrven pa še mišice so čist ohlapne. Ne vem kako bo šlo dalje, še vseeno upam da se bo zmazal.
Upam da boste ostali imeli več sreče.
Logiran
MISSA
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 813


« Odgovor #33 : sobota, 24.01.2004 : 09:48:14 »

LP!
Prebrala sem vaše stare poste in nikjer nisem našla odgovora na vprašanje, ki me zanima.Ko sem imela kužeta s kostnim rakom smo prakticirali kemoterapijo, vendar to je že leta nazaj.Zanima me predvsem to ali  se danes na psih poleg kemoterapije izvaja tudi obsevanje.Rada bi tudi vedela, kdo in kje to izvaja(če) in naslove specialistov.Ne glede na pasmo, me zanima kakšni so uspehi, predvsem pa ,za koliko se je po zdravljenju  podaljšalo življenje in njegova kvaliteta?Hvaležna bom vsem, ki boste našli čas, da mi odgovorite.V naprej hvala in lep dan še naprej.
LP,Miša
Logiran
S
nekaj malega že vem
***
Sporočil: 242


« Odgovor #34 : sobota, 24.01.2004 : 09:54:41 »

Hojla

Priporočam ti, da pokličeš dr. Tozonovo na Kliniko za kirurgijo in male živali, Cesta v mestni log.
Ona se ukvarja s onkološkimi pacienti.

  lp
Logiran
MISSA
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 813


« Odgovor #35 : sobota, 24.01.2004 : 10:16:26 »

Hojla

Priporočam ti, da pokličeš dr. Tozonovo na Kliniko za kirurgijo in male živali, Cesta v mestni log.
Ona se ukvarja s onkološkimi pacienti.

  lp
LP, S
Kot sem že napisala, me zanimajo izkušnje forumcev.Dr.Tozonovo nimam namena nadlegovati samo zato, ker zbiram mnenja. Želim pomagati znancu, ki se ubada s tem problemom. In če sem odkrita, tudi sama bi želela razširiti svoje znanje v tej smeri,glede na to, da imam v svojem krdelu pasme, ki so podvržene rakavim boleznim. Sem mislila, da je forum temu tudi namenjen.Ravno iz tega vzroka sem se tudi prijavila nanj.Kljub vsemu,hvala za odgovor.
LP,Miša
Logiran
leder
novinec
*
Spol: Moški
Sporočil: 22


« Odgovor #36 : torek, 10.02.2004 : 23:32:01 »

Hy jaz imam izkusnje z rakasti obolenji pri psih moj pes je imel na prostati ta problem 8)
Logiran
P5ra
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 23


« Odgovor #37 : torek, 12.10.2004 : 23:44:29 »

LP!

Vidim da vas ima veliko tukaj že izkušnje z rakom. Tudi naša psička - pudlica, ima raka in sicer raka na pljučih. Zdaj je slabe tri mesece odkar smo bili pri veterinarju ko je odkril bolezen. Že takrat je rekel da se je rak tako razširil po pljučih da ima psička do največ a v zelo dobrem primeru 6 mesecev življenja, zdravljenje je odsvetoval zaradi njene starosti (nedavno je dopolnila 14 let) in razširjenosti bolezni.

Kar pa me najbolj zanima pa je stanje psičke in kako daleč je bolezen, glede na to da smo bili pri veterinarju kak mesec nazaj, ki pa nam je rekel le to da bomo že sami videli kdaj bo začelo zelo pešati. Ko sem mu omenila da je to naš prvi pes in da žal ne vem kako zgleda ko ti pes začne zelo pešati - kaj to pomeni da bo shirana kot okostnjak, da ne bo mogla vstat ali kaj podobnega se mu niti ni dalo kaj dosti več razlagati Angry
V teh parih mesecih se ji je stanje vidno poslabšalo. Res je tudi že naglušna in slabše vidi. Jesti je konkretno nehala že dolgo nazaj, zdaj jo je dobesedno treba futrat po žlički, jo mamit da kaj spravi vase...shujšala je za okoli 4 kilograme, tudi ko gre na potrebo zelo redkokdaj kaj trdega iz sebe spravi. Oče ji vseen daje še neko mešanico vitaminov, omega-3 maščobe v kapsulah, neke otrobe ipd...
V zadnjem tednu predvsem opažam da je začela pešati tudi v hoji, zanaša jo in se včasih ponesreči kar kam zaleti. Sam pravi da je to zato ker slabo vidi, jaz pa sem nekje prebrala da začnejo psi z rakom sčasoma izgubljati občutek za čas in prostor in dozdeva se mi, da se to dogaja tudi pri naši psički. Včasih je brez problemov vstala iz ležečega položaja, zdaj se bolj težko pobira in se lovi kot da bi ji drselo, tudi na mat podlagi.
Vedno smo govorili da ne bomo pustili da se psička muči zaradi naše sebičnosti vendar imamo sedaj ko se dejansko to dogaja doma razhajajoča se mnenja glede tega, koliko ji gre dejansko na slabše.
Prosila bi, če mi lahko kdo svetuje, morda pove iz izkušenj kdaj je zares pravi čas oz. kako vidiš da je vsako podaljševanje le še neko zapiranje oči pred očitnim. Dostikrat mi ljudje rečejo da je čas takrat ko ne bo mogla več vstat ali hodit, sama pa sem mogoče mnenja, da je takrat že prepozno. Teden, dva ali tri pri njeni kvaliteti življenja verjetno ni nobenemu v korist razen v našo sram
Težko je gledat njene očke ko se vidi da je utrujena, poslušat ko kar brunda ali zelo težko diha, tudi trese se že kak mesec kot bi jo zeblo čeprav smo jo že pokrivali pa nič ne pomaga (recimo ko leži se zna po dve uri skupaj kar trest in trest) ...
Vem da jo bomo morali dat uspavat, tega se vsi zavedamo in vsi se zavedamo da bo grozno težko spet ujeti ritem življenja in se sprijaznit da je ni več vendar pa nočem pa da bi psičko že na pol mrtvo prinsli k veterinarju, kot sem enkrat videla primer ko so se ljudje odločali cel mesec kdaj dati kužka uspavat ko je to do kože shirano revše brez življenja skoraj da ne izcvililo naj se ga kdo usmili. Psiček je imel isto boleze, zato se mi je morda ta dotični primer še tako močno vtisnil v spomin Cry

Za odgovor se že vnaprej lepo zahvaljujem! Res bi mi pomagali s kakršnim koli nasvetom!
Logiran
altervita
živim tukaj
***
Spol: Moški
Sporočil: 4.029


« Odgovor #38 : torek, 12.10.2004 : 23:56:56 »

preštej dni ki ti ostanejo v gledanju te mizerije in mučenja obeh-tebe in psic. Zamisli se nad sabo in svojim trpljenjem in skrajšaj. Najbolj pogumno zate in zanjo. Psica verjetno manj trpi kot ti - ma medikamente. ti rabiš samo nitko prerezat. vso srečo, vem da mora bit hudič, smo bili "tam". nobenemu ne privoščim, ampak to je to, nimaš kaj, preje je, boljše je. In živi dalje...
Logiran
Primavera
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 600


« Odgovor #39 : sreda, 13.10.2004 : 00:24:25 »

P5ra  Enaka izkušnja kot je tvoja, se je pred dobrim tednom dogajala v družini mojega prijatelja, kjer so imeli 13 letno kokeršpanjelko, z enakimi simptomi in celotnim potekom bolezni kot ga opisuješ. Storili so vse, kar se je dalo. dokler je jedla,hodila na kratke sprehode, normalno dihala (brez stalnega pokašljevanja!!) in celo noč v miru spala, so še upali, da bo tako stabilno stanje še nekaj časa. Ko pa se je neko jutro začel hropeč kašelj in psica ni mogla več vstat, so jo zavili v odejo in jo peljali k veterinarju, da jo odreši teh muk. Mislim, da bi ti to že zdavnaj morala storiti, pa naj se sliši še tako grobo. To namreč dolguješ svoji psici. Na tvojem mestu bi jo odpeljala, brez kakršnegakoli družinskega posveta (medtem, ko se vi prepirate, se ona muči z dihanjem Undecided Sad). Bodi vendar karakter in ne muči je več. Omogoči ji čimlepši odhod in bodi do zadnje minute z njo. Pa ne zameri, ampak take stvari me zelo razžalostijo in tudi ujezijo....
Logiran
MISSA
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 813


« Odgovor #40 : sreda, 13.10.2004 : 09:38:06 »

LP!
Najtežja in najhujša izkušnja, ki nas lahko v življenju doleti, je ta, da moramo odločati o usodi nekega življenja. Ko sem prebirala vaše odgovore, se mi je odprla stara rana. Še danes mi je hudo! In jezna sem na veterinarje! Zato vam vsem, svetujem samo eno! Nikoli in nikdar ne smete nikogar tako ponižati, da boste dovolili, da se muči. Kljub temu, da je le pes, si zasluži dostojno smrt.
Pokažite ji danes, da jo imate radi in ji želite le najbolje. Ko pa bo prišel čas, jo brez oklevanja odpeljite na njeno zadnjo pot. Verjemite mi, da boste v njenih očeh poleg žalosti zagledali tudi hvaležnost. In ostanite z njo do zadnjega, ker edino tako ji boste izrazili svojo hvaležnost za njeno prijateljstvo.
LP,Miša
Logiran
bina
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.790


« Odgovor #41 : sreda, 13.10.2004 : 11:17:16 »

P5ra,
moja največja želja je, da bi vse moje živali umirale na tak način kot tvoja psička. Pa naj se to sliši še tako hudo. Če jaz npr. že 1 mesec v naprej vem, da mi bo umrla žival, se takrat izjočem in ko umre, je vse nekako lažje. Najhuje je, da zjutraj vstaneš in najdeš mrtvo žival (kar se mi je zgodilo pri 6 let staremu zekotu). 1 teden se nisem pobrala od šoka in žalosti. Ker je bil zeko čisto zdrav.

Čisto drugače je bilo pri hrčku, ki mi je umiral 1 teden doma (na koncu je vseeno dobil injekcijo pri veterinarju). 1 teden sem bila stalno z njim, se jokala in sproščala žalost. Ko mi je res umrl, je bilo vse lažje, vedela sem, da je bil bolan, da je trpel.... Jaz pa tudi nisem veliko trpela, ker sem se pripravila na njegovo smrt.

Mogoče sem malo egoistična, ampak potrebujem čas, da se izjočem ob smrti. In nenadna smrt je zame največji šok. In največje trpljenje (zame).

P5ra, upam, da se boste odločili prav glede vaše psičke.

Lp Jana
Logiran
P5ra
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 23


« Odgovor #42 : sreda, 13.10.2004 : 23:47:15 »

Najprej hvala vsem za odgovor, posebaj Primaveri za konkreten primer.

No saj sem sama tudi jezna, da imamo sploh doma tako nasprotujoča mnenja sploh zdaj in sploh o bitju ki nam res veliko pomeni. Z mamo se strinjava da se je res treba odločit kdaj naresti tisti odločilni korak, medtem ko sem za očeta že omenila da odločno zavrača kakršenkoli najin poseg v življenje psice saj sam meni da ima sam najbolj prav Sad
Mogoče se ta trenutek res teden ali dva ne bo dosti poznalo (čeprav sem po Primaverinem primeru o domnevno stabilnem stanju začela dvomit o tem) saj ima psica še zmeraj kako bi rekla tudi tiste "dobre dni" ampak živet v nekih iluzijah in sanjat o mesecih...nene, ni šans!
Mislim da je pri vsem tem samo problem, da smo eni že razmislili o slovesu in se z njim na nek način sprijaznili, drugi pa...so razmišljanje o tem enostavno odložili...in ga odlagajo...še zmeraj.

Bina imam kolegico kateri je psica umrla med operacijo, čez noč je dobila krče, peljali so jo k veterinarju ki je ugotovil da se ji je začel trgati tumor za katerega sploh nihče ni vedel, niti na veterinarskem pregledu mesec prej niso nič zatipali ker je bil menda tako skrit nekje med notranjimi organi.
Ko sva se kasneje pogovarjali je rekla da je razmišljala in ugotovila da je enako težko, če se pripraviš na smrt ali če te doleti nenadno. Sama sem tudi mnenja da raje prej vem, tako imaš čas "pošlihtat" s seboj in si dopovedat da smrt ni nujno slaba stvar...res čas da na plano pride žalost in da se izjočeš, zato da si lahko kasneje v najtežjih trenutkih opora svojemu ljubljenčku. Vsaj sama si to nenehno dopovedujem, mogoče se sliši nenavadno ampak verjamem da mi bo najbolj hudo ker je ne bo več tukaj da bi jo objela in jo pockrljala medtem ko bo njen duh pač vedno prisoten, vsaka stvar v stanovanju ki me bo spomnila nanjo me bo spomnila na nekaj lepega iz njenega življenja in teh lepih stvari je bilo res zelo veliko Smiley

Hvala tudi vsem da ste tako odkriti in direktni! Žal ob vseh pasjih znancih iz sprehodov, ki so dali že podobno skozi ni niti enega človeka ki bi mojemu očetu naravnost povedal to kar ste mi povedali vi, nama z mamo prikimavajo, ko pa srečajo njega so pa kar tiho četudi vedo da je ravno on tisti ki najbolj potrebuje odkrito besedo!!! Ne vem zakaj vsi mislijo da bi se človeku zamerili če bi mu odkrito povedali kakor pač je, s tem bi naredili več koristi kot pa da so tiho in samo gledajo ter si mislijo svoje Huh

Torej upam da bo pri naslednjem "soočenju" tisti primer o kokeršpanjelki kaj pomagal, če ne drugega vsaj toliko da jo peljemo na ponoven pregled k veterinarju in da tudi on poda kako menje, čeprav se žal tudi tega otepa češ da je vsak obisk pri veterinarju za psa le šok, ki ga ta trenutek ne potrebuje...


LP, Petra
Logiran
P5ra
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 23


« Odgovor #43 : sreda, 13.10.2004 : 23:56:53 »

Jana, oprosti ker sem napisala Bina, sem mislila da je to tvoj nadimek potem pa sem si ogledala še tvojo stran in ugotovila da je to pravzaprav psička iz slikce Smiley
Logiran
Primavera
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 600


« Odgovor #44 : četrtek, 14.10.2004 : 00:14:37 »

Ojoooj, P5ra ! Vidim, da si v grozni situaciji. Kot , da cela stvar ni dovolj boleča, se je treba pa še s fotrom ubadati. Jaz , odkrito rečeno tega nebi zdržala in bi zdavnaj popenila. Če se z mamo strinjata, odrešita psico sami, očetu pa kaj  "naložita", da je umrla sama npr.Saj sta v večini z mamo.  Po moje je za psa najbolje, da ti lahko pride veterinar domov in ji da evtanazijsko sredstvo in psice potem ni treba dodatno razburjati, ko jo pelješ na kliniko. Ali imaš možnost pripeljati veterinarja domov? Glede joka je pa tako: jokala boš tako ali tako, le , da bo huje, če si boš zraven še očitala "le zakaj sem jo tako dolgo pustila, da je trpela?". Vem, da ni lahko, tudi meni je letos umrla moja dobermanka, na srečo mi je mirno zaspala v naročju in so mi bile take mučne odločitve prihranjene. Ukreni že nekaj. KER SE PSICA MUČI. Cry Cry Cry
Logiran
Strani: 1 2 [3] 4 5 6 7 8 ... 23   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  zdravje  |  Notranji organi  |  Tema: Izkusnje - rak
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines