Skrajni cajt, da se javim, anede?
bi bil, ja!Začetek moje zgodbe poznate, no vsaj od konca moje »vaška frajla« kariere. Tisti, ki niste moje pomembnosti spremljali (sram vas bilo!
), je tule:
http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,22093.0.htmlPredvsem se je debatiralo o moji nepojmljivi lepoti. No, bili so tudi nekateri zlobni komentarji, ma to je bila čista foušija in tega smo zvezde vajene.
Nehaj se važiti!Ok, no
No pa začnimo.
Lih ko se konkretno infiltriram v Horjulu in že skoraj neopazno osvojim direktorski stolček, pride Urša in me odpelje k seb. Me je skor kap, iz varnega Horjulskega zavetja vpadem med 4 ogromne mačke. Še zdej nisem prepričana, da se ni šla Urša kakih genetskih poskusov z mutacijami, k te mački so čist tu mač. Se sploh skoz vrata not nisem upala, pa tak welcome committee, če te prestrašijo na smrt že na vratih. Tile mački… ne vem, no, najbolje, da vam kar pokažem, s čim imam opravka in kaj mi okol kepe prileti, če se trudim z razlaganjem, da sem pravzaprav jaz pes in bi mogla jaz hlače v bajti nosit:
A vi vidte velikost te šape???
No, prvi šok sem preživela in hit ugotovila, da bom pravzaprav kle še večja šefica ko v Horjulu.
si ugotovila, ha?No, hm, ja, no, to je v bistvu trajal sam 2 dni, med katerima sem vsem okoli razlagala, da sem glavna
. Vsemu, kar se je premikalo. Jasno in glasno. Sploh unim na dveh kolesih.
Po dveh dneh me je pa Urša kar v vodo vrgla, bi se temu reklo, pa me odvlekla na PST lih takrat, ko je bilo največ folka tam. Pol me je pa še motila med delom… mislim, prov ji je, tolk časa mi je najedala pa me neki motila z nekimi piškotki, ej, da se mi enostavno ni več dal se z unimi ukvarjat. Nima smisla, res.
In baje naj bi nekaj kao ubogala… Jaz???
ja, ti, ja!Pa mi Urša razloži, da še nisem spoznala cele familije… kaj pa zdej??? Me vrže v avto in se voziva, neki govori o spoznavanju »bratca«. Sicer mi ni bilo nič jasno, zakaj ni z nami doma, ampak se nisem pretirano sekirala, nekaj majhnega za podredit si bo. Ziher manjši od mačkov, glede na to, da Urša pravi, da je »ta malček« pa o nekih miškah pa to…
Pa prideva tja… iz nekega okna se pojavi… MAMMA MIA!!!
In to je sam glava??? In pol Urša odpre vrata… sem se kar za njo skrila, še komentiranje me je minilo… MALČEK??? MIŠKA???
Lejte tole miš – in Urša naj bi imela razdelane pojme o živalskih vrstah? Moj »bratec« je namreč tiranozaver!
Na prvi sliki se vidi, kako izgleda iz moje perspektive... mislim, no
2.foto: Bine
Naj se pohvailm, da sem bila uibr pogumna in sem mu takoj prilimala lupčka na šnofljo…
Nad mojimi komentarji, naj bo vesel, da ga raje ne zbutam, pa nista bila navdušena ne on ne Urša…
No, izkazalo se je, da bom srečevala precej predstavnikov njegove vrste, saj jim Urša stalno hodi nekaj po nogah šarit. Ampak je pa to tud super duper saj se veliko vozim okoli in sem že prava nomadka (prosim lepo, le koliko pasjih dam ima lastno posteljo prav za v avto, ha?
). Pa še tisto, kar Urša odščipne iz unih gigantskih nog je prava poslastica – ta nartaboljš žvake!
Z Uršo v vlogi osebne šoferke
sem prečesala Slovenijo že po dolgem in počez (nisem vedela, da je v Sloveniji TOLIKO tiranozavrov...
) in sosednje države, skoz na poti, skoz neki dogaja...
Tako da takle mamo, stalno letamo okoli, smo neizmerno pametni in lepi in šolani in ah in oh…
sem ti rekla, da se nehaj repenčit!Ok, no…
Aja, sem pozabila povedat, da kot prava dama imam svojega osebnega fotografa tudi, ki me vsake toliko pride poškljocat…
reč hvala, Bine!Aja, hvala, Brine, pa Bri pozdrav!
Evo mene:
Jaz v vsej svoji lepoti...
(Foto: Bine
http://binesedivy.blogspot.com/ Takole poskušam poleteti
Sneeeeeeeeg!!! Tako si pa sama igračo mečem
Noge so mi včasih malo predolge... (Foto: Bine)
Moj prelep profil... Kadar me kdo ujezi... (Obe Foto: Bine)
Pa če zaključim tole svojo predstavitev, sicer mi ni čist všeč k moram kao nekaj stalno ubogat, ampak se mamo pa res radi
Pa da še jaz svoj piskrček pristavim: sama vase zagledana razvajena (to ima po "bratcu" verjetno ) avša... Ampak sem neizmerno srečna, da sva se našli!! 
Jana. Vse pravice pridržane.
