Moj najlepši pes

4.12.1997-12.12.2008
Bila si pes z najlepšimi očkami pod soncem,z najmehkejšo dlako in bila si moja. Moj prvi pes. Ko si prišla k nam kot majhna kepica si nisem niti predstavljala, da boš kdaj odšla na drugo stran mavrice.

V mojih mislih si bila večen pes, vedno ob meni. V petek pa si odšla. Jezna sem nase, ker se mi je mudilo in te nisem pobožala v slovo, jezna na veterinarja, ker ti ni znal pomagati. Vseeno pa sem nekako slutila, da ne zmoreš več, da si utrujena.
Ko to pišem mi kar naprej silijo solze v oči, nenehno se spominjam najinih skupnih trenutkov, tvojega laježa ko sem prišla domov in tvojega izmučenega pogleda zadnje dni. Žal mi je, ker ti nisem mogla pomagati, žal mi je ker si trpela in žal mi je ker si odšla.Z mano si bila 11 let. Sliši se dolga doba ampak zame prekratka.
Tolažim se z mislijo, da ti je zdaj lažje, da se igraš z drugimi psi, da te nič več ne boli. Vseeno pa boli mene ko zvečer gledam v nebo in jokam. Jokam za tabo, ker si bila najboljši pes na svetu.
Zjutraj se bojim vstati, ker vem da te ne bom videla. Ko pridem iz šole se bojim tiste praznine v hiši, s pogledom te iščem in prisluškujem kdaj bom zaslišala tvoje praskanje po vratih in tvoj lajež. Vem, privadila se bom praznine v hiši, ampak praznina v mojem srcu bo ostala. Želim si da bi lahko zavrtela čas nazaj in da bi ga ustavila, da bi za zmeraj uživala s tabo.
Žal mi je, ker nisem bila s tabo ko si umrla. Nočem da misliš da mi ni bilo mar zate. Vedno te bom imela rada

...in vedno boš v mojem srcu.