Po tako zelo uspešnem zbiranju opreme je skrajni čas za nekaj novejših foto-utrinkov
Naši pridni sprehajalci z zanimanjem spremljajo ...
... zelo poseben obisk ...
Vas zanima koga?
Fru in Urško in njune super trike!
Ob trikcih je Urška vsem prisotnim razložila zgodbo o Fru. O tem, da je mešanka posvojena iz zavetišča, o njeni težki preteklosti, pa o vedenjskih težavah, ki jih je imela, preden je šla v šolo ... Tako so otroci videli, da je vsakodnevno druženje s psi lahko nekaj najlepšega, če za njih lepo skrbijo, jim posvečajo dovolj časa in če imajo do njih "pravi" odnos.
Fru demonstrira pridnega in pametnega psa mešanca najboljšega človekovega prijatelja
Sprehajalec, ki je bil ob našem obisku objokan zaradi svojega psa, ker je le-ta bil medtem pri veterinarju, je imel posebno čast sprehajati Fru.
Tako je bila njegova žalost malo manjša.
Po sprehodu smo dan nadaljevali z barvanjem pasjih hišk. Mimogrede, tudi te so v največji meri naredili otroci sami - žagali, vrtali, zabijali.
Zmeraj so vključeni v proces, naj gre za karkoli. Društvo se trudi, da se okrog psov čim več "dogaja". Tako otroci vidijo, da so psi njihova odgovornost, da je za njih potrebno skrbeti in da je skrb lahko istočasno tudi zabavna.
Hišico je potrebno testirati, preden bo v njej spal naš pasji prijatelj
Na končne izdelke so zelo ponosni. Za njih imajo veliko večjo vrednost kot nekaj, kar bi dobili "na pladnju".
In še dogodek ob odhodu, ki mi je dodatno polepšal že tako lep dan. Tega žal ni mogoče spraviti na fotografijo, zato samo opis. Dva mlajša fanta, vsak s svojim psom in z velikim nahrbtnikom gresta na pasji sprehod. Vprašam ju, kaj imata v nahrbtniku. Vodo za psa in zase, pravita.
Istočasno ena izmed njunih psičk počepne na malo potrebo. Ob tem se eden od fantov zdrzne in zaskrbljeno ugotovi, da sta pozabila vrečke za iztrebke.
Na srečo je šlo samo za malo, ne za veliko potrebo.
Verjetno mi ni potrebno posebej razlagati, kaj vse naredi to situacijo tako zelo lepo.