Malo pozno se javljam, a upam, da ne prepozno.
Dve članici sta mi skozi čas, ko smo se spoznavali, pred letom in več, povedali, da aktivnih članov ni dovolj, da je premalo ljudi, ki bi bili aktivno vključeni, zato je lepo, da vidim, da njuno mišljenje morda ni bilo upravičeno. Lepo, če vas je veliko, ki pomagate društvu.
Takoda, želela sem biti članica, to o javnem delu je bila ideja, predlog, ki bi tako ali tako lahko zaživel le na podlagi Zavoda za zaposlovanje, to vem tudi sama. A vseeno sem najprej želela slišati njihovo mnenje, če so sploh za to. Tudi zavrnitev ne bi bila boleča, vse je boljše kot – ignoranca. Ni šlo za to, da bi pričakovala odgovor takoj, nisem ga dobila niti po dveh mesecih, kot sem že navedla. Želela sem le odgovor. Neposreden, iskren, predvsem pa, da bi sploh bil.
Stvari je težko dokazati, če »nisi noter«. Zato sem navedla, kar sem slišala, in kaj mi je povedala članica njihovega društva.
Glede tvoje pobude, naj v primeru nepravilnosti prijavim društvo – vsa zadeva me spet ne moti tako zelo, da bi se v nedogled ukvarjala z njo. S tem, da sem jo objavila, sem jo hotela simbolično zaključiti.
Me pa resnično, nasplošno in povsem nepovezano s tem zanima, kam se prijavlja društva. Nadzor velja le za določene člene Zakona o društvih. Znanec je imel težave z drugim društvom, z zadevo, ki nima zveze z zaščito živali. Ajpes, Inšpektorat RS za notranje zadeve – noben ni bil pristojen. Kako je z DURS, je vprašanje.
To, da se društvo ne bi hotelo zameriti VURS ali policiji, je izhajalo iz predhodnega delovanja društva, ko korekten odnos še ni bil vzpostavljen. To mi je povedala članica društva. Kolikor sta povedali dve članici društva, je šlo le za neustrezen pristop do teh organov s strani tretje članice, ki zagovarja tak odnos. Prosila sem jih, če mi posredujejo kakšno uspešno prijavo, da se tudi sama kaj naučim iz tega, obljubile so, pa tudi iz tega ni bilo nič.
Delo na stojnicah, kot še marsikatero drugo delo za društvo, bi mi bilo v užitek, če bi bile stvari dorečene, kakorkoli že, s članstvom ali brez, da bi le šlo za kakršenkoli dogovor. Če pa nekdo zavrača moje članstvo in druga vprašanja z ignoranco, nato pa me dan pred postavitvijo stojnice sname, če bom delala na stojnici, pa je zadeva rahlo čudna. Tudi to bi morda šlo skozi, če bi kaj razložile, ali sporočile vsaj, kdaj se nameravajo pogovoriti z mano. Če je odnos do sočloveka, nobeno delo za društvo ni problem.
Član društva je pomemben biti ravno zato, kot si napisala sama. Da imaš več vzvodov, pooblastil, in kot opažam, tudi več informacij. Zato sem obdržala svoje društvo, zadeve so se na srečo uredile pravi čas.
Luna7, za opis svojega dela sem vprašala članico, ki je že zaposlena preko javnih del. Verjetno zna vsak opisati svoje delo, vsaj do neke mere tudi kako se praktično organizira. To me je zanimalo ne le zaradi možne zaposlitve preko javnih del v društvu, temveč tudi zaradi možnosti enake zaposlitve v svojem društvu. Da bi manj odkrivala toplo vodo.
Sprejeti novega člana ni lahko delo, se strinjam. A ker so Pomurke v tem času, torej v dveh mesecih, sprejele nekaj novih članov, očitno tudi ni prehud problem.
Hvala za vzpodbudo, Luna7, a duše tega društva ne bom več odkrivala, ker mi to tako ali tako ne bi bilo dopuščeno, tudi če bi še hotela. Niti kot solistki niti kot članici. One imajo tako ali tako dovolj ljudi, jaz pa se želim posvečati tudi okoljskim zadevam. Zato se bom raje posvetila svojemu društvu, saj moram spremeniti statut, sedež, ime, skoraj vse. Čeprav se mi ne zdi smiselno, da imamo toliko društev, ki so manj učinkovita kot bi bila dve ali tri velika društva po vsej državi, ali pri obstoječi situaciji zveza društev.
Hvala za mnenja, lep pozdrav!
Jana. Vse pravice pridržane.
