Se še sigurno spomnete knjižice z naslovom, Kdo je napravil Vidku srajčico

, kaj pa mogočnega Martina Krpana z Vrha

Kdo drug kot Fran Levstik je tisti, ki je kriv, da smo to brali v osnovni šoli.
Obstaja pa še eno delo, ki ni samo napisano delo, ampak ga lahko doživite v živo.
Popotovanje iz Litije do Čateža je bila pot, po kateri smo se danes napotili in doživeli en del Levstika in njegovega življenja. Pot se je sprva zdela nič drugega kot sprehod od vasi do vasi, od ene blatne luže do druge. Pa ni čisto tako. Hitro smo se vživeli v njegovo pot in odkrivali Levstikov čas, preproste ljudi, ki so nekoč tu živeli, njihove skromne domove, vedno nasmejane domačine in hiše polne domačih in skromnih dobrot, ki so se ponujale ob poti. Pot dolga 20 km, 5 ur je minila še prehitro. Včasih je čas tekel veliko počasneje kot danes in vrniti se v ta čas je bilo pravo doživetje

Čeprav utrujeni, smo veseli, da smo lahko potovali z Levstikom iz Litije do Čateža. In kdo ve, mogoče nas bo vodila naslednja pot do Muljave v spomin Jurčiču
Pot se je začela še po temi, ko smo iskali svoj avtobus

In seveda, Flipi je šel zraven, ker brez njega si ne predstavljamo izletov


Končno se namestimo v bus in uživamo v vožnji



Gužva? Mah, kaj je že to gužva za pridnega ptičarja?

Sledili smo oznakam in vse bolj uživali v levstikovem času


Naša četica koraka


Medtem, ko so se dvonožci na poti krepčali s khm kapljico tega in onega...


...so za nas ptičarje pripravili kurjo pojedino. Ampak, nekdo je pozabil odpreti vrata, si morte mislit

Vse te kure bojo šle zdaj v nič


Pot nas je vodila iz enega griča na drugega, od ene kmetije do druge, blatno, gužvasto, ampak luštno


Zapuščene hiške...


Moj pogovor z bikom

BIK: gledam te, črn pes

FLIP: OMG, kakšen stvor, aaaaaaaaaaaaa, beeeeeeeejžmo, aaaaaaaaaaaaaaaaa

BIK: se boš ti drl za mano, zdaj te ujemem

(in bik za Flipom, sicer v slow motion, ampak je bil odločen, da se Flipa sploh ne boji

)

Hja, jesti je bilo tudi treba, pa dvonožci so bili spet prvi na vrsti


Mislim, da tale slika pove dovolj. Eno samo stradanje in še to na moj brzdej


Eni so fejst goljufali in se kotalili po hribu...

In končno, se tudi mene nekdo usmili s čajem


In potem sem ga srečal... Mojega dvojnika iz hribov

Jaz sem tudi bil tkole svoboden, preden so me pohopsali in zaprli v stanovanje


A da labodov ni bilo? Hja, jaz ptičar, sem jih našel


Pot je doživel vsak po svoje, a vseeno, na koncu je bila šefica čist preveč crkjena in je kr dol padla


Še dobro, da sem bil jaz tam, da sem jo držal pokonci


Tale je bil pa moj, če slučajno koga zanima, kakšen prevoz so mi zrihtali


Pot domov


Še dobro, da so mi privoščili vsaj en orng izlet, ker tole na koncu dneva je pa

VSE NAJBOLJŠE žaba moja, črna

