Oblečt tole, Cats
!
FŽ je čist antibarbi tip in je prepričana, da psu IQ v trenutku pade na nivo sobne temperature, ko mu natakšneš rozaste cunjce. Tisti, ki povzroči tak zločin nad ubogim kosmatim bitjem, ima pa za kazen vsaj do konca življenja modno smolo, bad hair day, mozolje in še kar je takšnih reči. Bo pa reva najbrž res en bodi dobila za brodenje po visoki travi. Slikamo, ko najdemo primernega
.
-----------------------------------------------------------------------
No, pa končno še poročilo v slikcah. Takole je bilo:
Takoj prvi dan so me pod nujno peljali poskusit vodico in skopat flekce - semle:
Mi je bilo zelo všeč. Vsak kamenček posebej je slastno smrdišal in eni (lovilni) ptiči so se mi sprehajali nad glavo.
Potem pa so našli plac, kjer so se utaborili, ker naj bi se jaz kopala. A-a. 14C ni za kopat. Pa mokra voda ni za kopat. Pa slana tudi ne.
No, prav, žogco pa grem rešit. Greeem, greeeem, greeem ... ja, kaj no!? Samo še ene petkrat se obrnem tlele gor na suhem pa grem res...
Potem sem bila še malo koristna. Sem stauhala velik grd čevelj, ki je fejst dišal po enem starem gusarju in še par reči, ki so jih moji potem pridno usmetiščili.
A je še kje kaj za pospravit? Riba? Ježek? Morska klobasa? Karkoli...?
Najboljše babe na kupu:
(itak, posredi je malica, samo da sem tisto zdravilno Poli zaman iskala
)
Ki sem jih morala še mal čuvat, da jim slučajno kdo kaj ne naredi:
To je baje 'fuj', ampak se tko fajn sliši (mama pravi, da lajam ko en mali pezde).
Potem je pa sledilo pohajanje po mestu. In na vrsti so bile - ta lovilne in podilne
:
Dilema za crknit - 'najprej bom mačko, potem pa še račko. Ne, najprej bom račko, ...'
Ha, zdej mi pa ne uideš!
(grenko spoznanje, da ti tole lahko mirno kaže jezik, pardon, kljun, potem pa skoči v vodo in odgaga stran, je bilo na vrsti malo kasneje).
Sledilo je kar nekaj luštnih zmag. Ponosna mama, ponosna ET
.
Gugajoč most na plavajočih sodih (zapovrh se skozi luknjice še voda vidi če imaš mal domišljije - in ET jo ima):
Jasno, če je motivacija prava, nevarnosti še opaziš ne:
In še lesen vigl-vagl mostiček (spet z ga-ga motivacijo v ozadju):
Ker jaz itak vse staknem, sem našla tudi... ta-daaa... Flipovo ladjevje (Flipi, kje si hodil, vse je bilo zaklenjeno)!
Se pozna, da ma tvoja šefica s.p.jevca za moža - stanovanja, jahte, ni da ni
:
Nekje na sredini otoka, v temle zalivčku:
... so mi pokazali romantično mestece Vrbnik. Vse majhno:
Vse cvetoče:
In, da, strinjam se, vse romantično! Vrhunci romantike.... Recimo tale lovilna mačka (da ne bo kdo zamešal z mojimi domačimi, tist je čisto drugo!):
Ni bilo pa vse tako krasno in jasno... tule recimo bi morala bit zraven na fotki jaz.
Brrrr, tale stric, dva metra in čez v sedečem! položaju. Grooozen, strašen, no pa saj vidite, ni me na fotki
:
In potem smo šli končno ven iz tega stresa - tja, kjer se najbolje počutim. Na malico v naravo. Borov gozdiček za vikat ga:
Tale fotka ni nič posebnega, ima pa zato svojo zgodbo:
Ko je bilo vse razpostavljeno, začne moja mama vlečt ven še mojo zložljivo posodico in vodo..., ojooj, vodo, ki je ni bilo! Jasno zažene celo paniko, zunaj gredo temperature proti 30C, do avta še debela ura, ona pa brez vode
. No, pa so na brzino pojedli jogurte in mi v tisti lonček nalili breskov ledeni čaj. Bil je - mljask, izvrsten. Mama si je precej oddahnila, čeprav sem požlampala skoraj cel njen odmerek tekočine (če je blo pa dobro
). Da sem naslednji piknik spet rinila v kozarčke najbrž niti ni treba dodajat.
Tale nima veze z mano, ampak moja mama je psiho na drevesa in tale ima baje še posebej veliko dušo (al neki tacga):
Kaj sem še počela?
Se sončila na veliko (baje ne znam v senco), vadila različne ležeče poze in pasla otroke (za to slednje čakam, da mi plačajo, ker sem itak skoz na dolžnosti):
Preganjala dolgčas moji teti (brez katere ne bi šlo) - navdušeni čohalki, guvernanti in varuški, vse v eni osebi (in ji občasno skravžljala kak živec):
Svetila zraven na prav vseh pohajkovanjih...:
... vseh piknikih na plaži, ki so se vrstili dnevno:
... in na prav vseh kopanjih:
Hja, kaj pa čjo. Sem jim prišepnila, da me itak ne upajo same pustit (FŽ potrjuje,
res ne, v tastovi hiši pa še sploh ne). Če bi še kak pes rad bil na vsaki pasji procesiji zraven, mu povem, da to najlažje prišepneš s taco in zobki - grick-grick eno reč ter prask-prask po lesenih vratih, ki niso tvoja. In to takoj, ko se ti jih prvič zaloputne pred nosom. Jih za vedno mine puščanje same kot bi mignil.
Večere sem pa preživljala takole nekako. Pasje življenje je pač utrudljiva reč...
Vas pozdravljam, po preteklih dneh hrepeneča in posledično skoz proti vhodu pogledujoča in ven hoteča - vaša vdana E.T.