Leteča Pici, gospa Milenca in njuna speča trnuljčica E.T.

[rava]

Luna, dobiš pri nemških diskontarjih za cca 12 evrov.
jaz sem se premislila po tem, ko sem prebrala cel kup ocen kupcev. sem pa za Gusarja hotela naročit tegale:



mogoče bo pa za Tačija lih taprav.

[luna7]

Uau, obe sta dbest. Hvala vama! Ko sem gledala po trgovinah, niso imeli nič od tega, oz. le tiste nta trakce.
FŽ se priporočam za naslov trgovine. Moram to imet poštimano do toplih ndi, saj imam potem celo poletje en uč na Tačiju in balkonska vrata zaprta. K sreči ne sili ven. Ker to pa je eno tako "narodno" bitje, pa velik norc z velikim srcem
Morda pa greva potem tudi na travco... 

[Cats]

Meni je pred časom oaza posodila en tak mačji brezrokavnik, velikost XL, ki ga Meliju nisem mogla zapeti, ker naše muško ima jaka prsa  Mogoče je tako bolje, ker si kar predstavljam, kako bi požveču vse, kar bi mu prišlo v doseg

[rava]

mi smo jeseni hodili ven cca 3x tedensko in tako nekako planiramo tudi zdaj ko bo topleje.
dolgčas niti ni, ker ti nima cajt bit, ko te veje klatijo po faci ko te maček vleče skozi grmovje in trnje.
malo se ga da pocukat, več ali manj gre pa po svoje - me ima zelo lepo vzgojeno 

[luna7]

 

[enaNika]

Za naše imam oprsnico na enak sistem, kot so te na sliki, ni pa kot plašček, ampak so samo trakci čez hrbet, okrog vratu in okrog trebuha. Se je pa Čočo enkrat zapletla s fleksijem v veje in se z dobrim potegom nazaj snela iz oprsnice. Tako da je tudi pri plaščku po mojem dobro ves čas vsaj z enim okom spremljat dogajanje.

Zdaj stanujemo na taki lokaciji, da je do prve "narave" kar nekaj poti po razmeroma ozkem pločniku ob prometni cesti. Tako da prav v naravo ne hodimo. Zračimo se kar za hišo, kjer je na srečo dovolj veliko dvorišče. Pa ni neke panike, da bi vnaprej sitnarili za ven. Ko vidijo oprsnico, se pa prerivajo v vrsti, to pa ja. In tisti, ki mora počakat, je globoko užaljen.

Prvega čisto svojega mačka, siamca, sem pa vodila kar na konkretne sprehode. Stanovali smo čez cesto od gozdička, čez gozd se je pa prišlo do velikega travnika (za Mariborčane: stolpnice pri Betnavi). Imela sva čisto navadno ovratnico in fiksni povodec, ki je bil namenjen predvsem temu, da se maček ne bi zagnal v kakega mimoidočega psa. Včasih sva šla na sprehod kar tako, včasih nabirat regrat (na travniku sem ga lahko spustila in je capljal za mano). Včasih pa sem vzela zraven 20 m vrvi za perilo, jo na kakem mirnem mestu napela med dve drevesi, nanjo napeljala ročaj od povodca, da je nastala nekakšna žičnica, in sem z enim očesom lahko tudi brala knjigo. Se mi pa zdi, da me takrat (je že dobrih 30 let tega) niso tako zelo čudno gledali kot zdaj, ko sprehajam mačke pred hišo na povodcu.

[sanco1a]

 
Me je spomilo, ko je moj nečak razlagal v vrtcu še predno je govoril R, da je Sančo njegov bjatjanec

[luna7]

 
Si mislim, da sta se nasmejala.... in zraven verjetno upala, da ne bodo iz nje še zvlekli, da so to mačka in mačka in pes...sej po defoltu ti ne smejo v hišo na podeželju....
Ampak jst bi bila hudo ponosna na takšne otroke!