Hvala vsem za čestitke
. Pa smo doma.
Kratko poročilce - smo bogatejši za eno štirikilsko u iber skulirano dete, ki ni v ničemer podobno prvi naspidirani vražički in se zaenkrat še privajamo na novo situacijo.
Milenca: je pridno zbirala dekce iz porodnišnice, jih štepmljala s svojo ritjo in ugotavljala, kaj smo spet iznašli. Očitno je prišla do zaključka, da se v tej hiši novotarije kar ne mislijo nehat in je revica klonila. Zdaj je namreč hladna ko špricer - hodi vohat in nadzorovat, gleda in se dela, da zraven modro nekaj tuhta - mi smo pa takole:
.
Pici: sploh ni nič opazila, se mi zdi. Edino nove možnosti skrivališč, ležišč in podobnega. Še vedno pridno nagaja psu, vihra naokrog in nadzoruje svoj rajon. A da je en že v naročju? Pa kaj, sej sva lahko dva hkrati, pravi Pici in se zguzi na kolena zraven dojenčice.
E.T. (huh): me je zelo iskala in ji sploh ni bilo jasno, kje sem se zgubila. Posledice - ena zgrizena pomožna garnitura ter ena postelja v podstrešnem delu (kamor prej sploh ni hodila, ker tja ne sme); plezanje po oknih in zadevah pod njimi (sej tukej se pride ven, a ne?), javckanje in nočno lutanje naokrog, ki vključuje odpiranje vseh vrat, hojo po spalnicah in podobno; ena ornk skrampana garnitura v dnevni (ne vem, a je mislila, da se pod ledrom skrivam, al kaj...); ene par pojedenih 'malenkosti', za katere upam, da so vse priromale na plano in nekaj 'zabavnih' SMSov v smislu 'tale tvoj pes je ekstra naporen' in podobno... Zdaj je vse kul, spet smo skupaj, E.T. ves čas hodi za menoj, da slučajno spet kam ne pobegnem, si ogleduje štruco, ki ji je zaenkrat zelo všeč in spremlja vsa dejanja v zvezi z njo.
FŽ pa upa, da je zdaj zabave konec in da se vse čimprej vrne na stare tire.
Glede na to, da smo kar veliki, bo vse skupaj malo trajalo, tačas se nam bo pa verjetno zgodilo še veliko veselega
.
Jana. Vse pravice pridržane.
