Leteča Pici, gospa Milenca in njuna speča trnuljčica E.T.

[luna7]

Aja, se opravičujem dami Milenci, ker sem jo preimenovala v Mici.
Pici.....Mici....to je tako blizu.... 
Torej, Milenca, oprosti, ker vem, da si bolj občutljive sorte. 

[fižolova župca]

Kaj lahko počneš na dolgočasno deževno in mrzlo soboto?
Odpreš omare in izbereš to ali ono, recimo . Moje najljubše - punčka z rutko na četrti in pariška frajla na zadnji fotki .

[miskica]

Iiiiiiiiiijoooooooooj, meni je pa na prvi fotki takoooo všeč

[Tecka]

Če poročam o lepih trenutkih, moramo tudi o nelepih, ki jih obžalujem, ker bi se lahko končali drugače . Mogoče v poduk za še koga...
Naša Pici je tri dni nazaj upravičila vzdevek 'leteča' in povzročila kup skrbi, joka in paničnega strahu . Prosim, pazite na svoje mace, mi smo brez posledic ostali čisto po naključju ter zato, ker slučajno ne živimo v desetem nadstropju nad kakšnim parkiriščem ali prometno cesto. Ali pa je bil na delu res dober mačji angel varuh.

Okna...
Pri zračenju vedno maksimalno pazim. Striktno jo ločujem od prostorov, ki se zračijo, odpiram v glavnem le na kip, pa še to le okna, ki se odpirajo z majhno odprtino, tistih, ki se odprejo bolj na veliko ali imajo v bližini kako odrivno površino ne, ker se bojim lezenja skozi. Tudi tokrat sem se zaprla, ko sem stopila v spalnico v mansardi, ki je nadstropje in pol nad tlemi - čeprav sem šla samo pogledat skozi okno, kdo parkira na naši dovozni poti...

V trenutku, ko sem se nagnila skozi, je mimo moje desne rame kot izstrelek priletela Pici. Dobesedno poletela je ven. Ni mi jasno, kaj ji je bilo, zunaj ni bilo nobenega ptiča, muhe ali česa drugega, kar bi jo pritegnilo. Zelo mogoče, da je hotela na polico in falila. Tudi ne vem, kako je prišla noter, še minuto pred tem sem jo videla v pritličju valjat se po pasji postelji z E.T.. Ne bom razlagala, kako mi je zledenela kri, ker je bilo grozno. Priletela je na betonsko potko ob hiši. Odnesla jo je z nekaj praskami na nosu. Seveda sem jo vsa panična takoj stlačila v transporter in na kliniko (sploh ker ji je v prvih minutah tekla kri iz noska). Se je izkazalo, da ni hujšega, razen šoka (reva je bila čisto mirna).

Po pregledih je dobila infuzijo (zakaj, mi ni čisto jasno, verjetno za hitrejše okrevanje), potem smo se šli domov opazovat in počivat. Ne vem če sem naredila prav - odklonila sem injekcijo proti bolečinam in se zmenila, da pridem drugo jutro takoj nazaj, če bo slabše. Zdi se mi, da sicer ne bi počivala niti minute, ampak spet norela, namesto, da bi se zdravila . Poleg tega se tako prikrije bolečino, ki je lahko znak, da se stanje slabša. Ne vem, če sem ravnala prav, odločitev trenutka pač... Na srečo je že zvečer normalno jedla, pila, izločala itd. Do drugega dne se je vrnila še razposajenost, tako da se ji nič več ne pozna. Jo še malo crkljam z AD konzervicami, ker so me na kliniki prestrašili, da mora po hitrem postopku začet normalno jest in sem jih nakupila...

Ne vem kaj naj si mislim, človek pazi in pazi na vsakem koraku - moj našo bajto občasno v hecu imenuje 'Alcatraz', ker imamo res strikten režim glede zračenja, odpiranja vrat itd., vedno povsod pogledam, preden odprem - pa se vseeno zgodi. Očitno me je uspela prelesičit in se mi nekako izmuznit v sobo, ko sem zapirala vrata. Skratka, zdaj je vse v redu, precej grenak priokus pa še kar nekaj časa ne bo minil. Pa pazili bomo še ene 1500krat bolj kot do zdaj .

Ne vem kakšen teden je tole, ampak je res grozen... Do zdaj najmanj 5 pogrešanih mačk (vključno z mojo Pinko: http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,37160.0.html), 2 pokojna psa in 2 človeka...
Tole je bila res sreča v nesreči. Pici malo te sreče prosim posodi Pinkici, ki je verjetno v tej galami v centru fejst zmedena

[fižolova župca]

Tečka, kako si želim, da bi uboga Pinka spet našla domov - vsak dan gledam, če je že v arhivu...
Si predstavljam, kako obupno se počutiš.

Mi smo imeli res srečo ja, čeprav po drugi strani tudi smolo - če pomislim, koliko jih čepi konstantno na odprtih balkonih in podobnem. V prejšnjem stanovanju, kjer smo imeli res veliko teraso, je Milenca recimo vsako dan dobila svojo dozo 'svobode'. Ždela je na balkonu skoraj nepremično kake pol ure, vohala zrak in se nastavljala vremenskim pojavom, potem pa sama prišla prosit za not. Je pa res, da sta tako umirjeni morda 2 mački na sto primerkov...

Pici ni imela tega privilegija nikoli. Me je bilo čisto preveč strah njenega vihravega karakterja. Vedno sem si govorila, da se bo, ko odraste, umirila in postala bolj 'normalna' - no, avgusta bo imela 3 leta, pa nič ne kaže, da se bliža kaka sprememba. Je pa stvar precej nevarna, ker se npr. redno meče iz podesta na stopnicah v prvem nadstropju dol v pritličje; oz. ponavadi ji ne znese, pristane na stopnicah, včasih tudi na glavi in se odkotali dol. Po takih norijah vedno pravim, da ona ne rabi zunanjih sovražnikov, ker je sama sebi čisto dovolj nevarna.

Mi je pa zanimivo, kako se dostikrat sliši, da so posvojitvene pogodbe bav-bav. No, jaz nisem niti za hip pomislila nanjo, ko je mravlja letela čez mojo ramo dol v globino, pa ko sem gledala, ali se pobira, ko sem potem vsa panična letela dol gledat, v kakšnem stanju je... Je bilo preveč drugega za skrbet - recimo, če ima kakšno krvavitev v glavi, če se ji je kje naredil strdek in bo čez 3 dni nenadoma umrla, kaj ima polomljeno in kako bomo sestavljali...

Če bi se končalo drugače, tale fotka ne bi nastala - Moji najljubši roži:
(in seveda, ena mirno čemi tam in voha rastline, medtem ko druga gleda v daljavo in načrtuje ...):

[luna7]

Sem pa fouš vsem, ki lahko imate rože na policah...mi smo se jim odpovedali, ker so ostali samo še štrclji in zemlja je bila po vsem stanovanju...zaradi rožežderov 

To vam pa tudi jaz zavidam.... kakšne rože...pri nas smo imeli takoj njivo in pobran pridelek.
No, vidiš, Pici zna pa z rožami lepo delat. 

O nerodnosti pa niste edini. Tudi naš Tači je ena velika sladka neroda, vendar ga rešuje vztrajnost: "Če sem si zadal, da pridem tja gor na plezalo po zunanji poti, bom tja gor tam tudi prišel....." Naše male opičke. Pa tako zelo radi jih imamo. 

Rože na oknih.... kaj je že to?

[evelinas]

Mi imamo tudi take, ki vsakič, ko se odpirajo vhodna vrata, načrtujejo pobeg (hehe, ampak samo do konca stopnic, tam pa lepo mirno čaka, da jo izvoliš prit iskat)...

...do včeraj, ko so v našem bloku nekaj delali in so bila vhodna vrata bloka skoz odprta in je naši Nikiti, ko smo vstopali v stanovanje, pobeg tudi uspel. Samo še kup dlake si videl, kako jo briše po stopnicah navzdol, lepo direkt skoz vrata iz bloka, moj sine pa za njo in njen izlet se je kar hitro končal...fju, malo je manjkalo, pa bi tudi mi obupano iskali...že tako nam je hudo za ubogo Pinko