Hvala za vse čestitke! Pri nas smo še vedno vsi živi

.
Bom najprej začela z odgovori:- Loo Nee: rep je zaenkrat še svoboden, bo pa očitno zelo kmalu spet nekaj oranžnega dol viselo, ker smrklja mačja nima ravno preveč rešpekta (v bistvu je sploh ni več strah, ji krade priboljške iz posteljice, hodi k njej, ko spi...). Izkazala se je tudi Milenca, pasja travma je zanjo očitno stokrat manjša od tiste, ko ji je v življenje vpadla Pici ali pa moja Ronja (obakrat je dobesedno bruhala od gravža).
- Yo: nič bit fouš, danes zjutraj je posračkala cel hodnik, razen svoje nočne posteljice (na srečo ploščice). In to pred očmi mojega, ki je vstal ob petih. Revež je kar gledal, kako napol mehka reč pristaja na tleh, nič mu ni blo jasno. In potem sem pucala, luftala, sprehajala, pa vmes spet luftala. Zdej si mi pa spet lahko fovš, tako diši pri nas, hehe.
- mamaF: če misliš tisto pisano reč, je Ikeina - ampak očitno po novem tudi E.T.na, strašno rada leži ravno na prehodu, da se potem lomiš čez njo... Da ne bo prevzela ravno kontrole nad vsem prihajanjem in odhajanjem, jo jaz občasno malo mučim in napodim v svojo posteljco (ki je tudi od gospe Ikee, pa še čudežna je, ker v njej skoz rastejo priboljški). Ima še eno (tista velika usnjena vreča), ki ji bo nadomeščala kavč, ampak se je iz nekega čudnega vzroka še ornk boji.
- PikaPoka: bomo premislili. Ko E.T. pokaže kaj zna, ti bo lastnoročno scimprala eno darilo (baje je zelo zavzeta in naravnost odlična oblikovalka lesa

)
- Smetka: Lulali smo. Nam je končno uspelo malo pred polnočjo, ko je šla zadnjič ven. Očitno ni bil kriv tolko štrik, ampak bolj pomanjkanje trave. Žal ograjenega okrog hiše nimam nič. V glavnem, povsod naokrog je trd sneg in ona na tem že ne bi. Pa še zebe te v tačke, ko stopiš nanj, uf. Ko smo našli travo, je tiste tri litre vode kar steklo od nje. Še dobro, ker se je že začela spreminjat v meduzo...
Kakali smo tudi, ampak ful mehko

(gl. odg. Yo). Zna bit da je od stresa (ker jest ji še nisem dala), lahko pa so tudi priboljški - sem jo podkupovala za vsako prav narejeno malenkost. Zdej se rep že dviguje, postaja pogumna, zjutraj je šla že v avto in po štengah sama, prva kriza je mimo, tako da danes zaradi prebave raje delam samo na pohvali in pozornosti. A jo ob takih prvih nesrečah kregaš al pač pobrišeš in nadaljuješ z rednimi sprehodi? Tudi prhljaj se je kar naenkrat pojavil, predvidevam, da je isto stres.
... in končala z zahvalami:Soul: hvala ti za predstavitev notranjega življenja psa, sprehajanje in demonstracije obojega v živo

, Roxi je pa faca!
Moon: za maile, odgovore, teorijo in dopisno izobraževanje

(sem si večkrat rekla, če ti lahko s temle Flipom, pol pa ni hudir...)
Vsem, ki sem vas nadlegovala z vprašanji ali pa ste vedele, pa ste prijazno držale skrivnost zase in bile čist tih

Smetki

: hvalahvala za potrpežljivost, brez nje bi mi zmaknili tole, pa še naslednjo, pa še naslednjo... Mislim, da bi se naša familija morala pisat Cincar, Omahljivec ali kaj takega. Hvala, res...