Moj Roki...hvala, ker si me rešil iz tega sveta :-*

[Sasenka]

Iskreno sožalje moonbeam! Vaju ne poznam ampak sem vaju redno prebirala. Res mi je hudo.

[moonbeam]

Z Rokijem nisva bila depresivca. Sva bila včasih žalostna, a to so bili redki trenutki.

Raje sva se veselila življenja. Sploh, ko sva se izgubila. Sredi gozda sva našla eno jaso. In enkrat se odločiva, da greva po bližnjici.  Smrekov gozd je postajal vse bolj temen in gost. Smreke so bile na koncu tako na gosto napikane, da sva se s težavo prebila skozi. Vsa porisana od vej. Pa končno zagledam nek travnik. Skočiva dol...naravnost v koprive    Aaaa...Roki me je gledal kot da sem z lune padla. Na obrazu je imel pogled, ki je pravil, ti zmešana kura, kam si me pripeljala. Jaz v kratkih hlačih, koprive so seveda uživale v žrtvi mojih nog. Prideva do velikega grmovja, visoko čez 2 metra. Ne moreva čez. Ni ostalo druga, kot da se odpraviva nazaj skozi koprive, smreke. To sva se smejala potem na koncu. Roki me je seveda nadrl.
Enkrat sem ga celo pozabila pred trgovino.    Pa se je drl in drl. Od takrat naprej ni bil nikoli tiho, če je moral počakati, pred trgovino.
Joj, in kako se je enkrat povaljal po ostankih od krave.    Pa pride ves masen in smrdljiv. Jaz pa pri Savinji in bučka ga not dam. Mislim da vsi veste kaj pomeni masno in hladna voda. Še cel teden je smrdel. Vsak dan sem ga kopala.
Pa ko sva enkrat skakala čez nek potok in noter padla. Ta potok je pa bil muljast in sva komaj ven zlezla. Vsa gnila, umazana...    To so naju gledali, umazanca.
Pa sankala sva se tudi. Zelo rad se je sankal. Pa snežaka je komaj čakal, da ga naredim, ker ga je potem zdemoliral in nekaj pojedel.
Veseljak je bil   
Imel je tudi ljubico v sosednjem bloku. Nemško bokserko. To je bil nor na njo. Starejšo babo. Pa je umrla zaradi raka.
Pa je imel kolega dalmatinčka-Saba, a je ratal dominanten in ga napadel. Ko sem mu rekla, da gremo k Sabi je cvili, tako ga je imel rad. Po imenu je vedel kdo je. Pa zlatega prinašalca, Šona. Ki je pa tudi ratal žleht. Pa nismo bili več kolegi, ker je grizel. Potem je imel samo še kolegice, Donko, Deti.
In ta njegov korenček. Tako dober je bil. Juho sva vedno kuhala skupaj.

[Yo]

moonbeam, a vidiš... Toliko lepih spominov imaš nanj, da lahko nekje v tej globoki žalosti najdeš tudi srečo. Verjamem, da Roki ve, kako si ga imela rada, da se spominja teh vajinih vragolij. Lepšega, kot sta imela, ne bi mogla imeti nikoli. In to šteje.
Roki, poigraj se malo z mojimi barabicami, ki čakajo na drugi strani mavričnega mostu, ti, moonbeam, pa... Drži se. Spominjaj se ga takšnega, kot je bil. Z vsemi traparijami vred.

[Mel]

moonbeam, ko se človek pogovarja s tabo in te gleda in bere tvoje poste ve, da Roki še živi. V tvojem srčku je. In vsi spomini, čudoviti spomini na vajine dogodivščine, ko sta blatna lezla iz potoka , se zgubljala sredi gozda   (si ga predstavljam, ko lomasti za tabo in si misli, ajoj Irina, kam vse moram lezti zaradi tebe   ) ali pa te je moral čaaaakat pred trgovino (al' je bil besen, a? ) bodo most med vama ...  dokler se ponovno ne srečata 

[Mel]

moonbeam, lepo je prebrati tvoj post. Vsak dan ti želim vsaj eno solzico manj.  Saj bo, čas je res naš prijatelj v takih trenutkih. Roki ti bo zagotovo en dal poslal eno kosmato kepico, da jo spraviš v red in imaš rada Vse ob svojem času, ob tebi in v tebi pa bo itak ostal za vedno (in pazil nate, da se ne izgubljaš v gozdu ).

[Baskia]

Šele danes sem videla.
Srečno, Roki.

Irina, za tebe pa ker vidim, da imaš rada glasbo:
http://www.youtube.com/watch?v=Fjiapiq-hqY

Lep pozdrav,
Petra

[bina]

Sele danes sem imela malo casa, da sem pobrskala po forumu... mogoce bi bilo bolje, da ne bi... 

moonbeam, moje iskreno solazlje! Srecali smo se na pikniku in ko sem videla Rokija, mi ni deloval kot veterancek. Jaz bi mu odvzela nekaj let... bil je en prav vesel pesjanko, nic hud in ponosen na svoja leta
Priblizno si lahko predstavljam, kaj si prezivljala... mi smo kaksen mesec nazaj prezivljali nocno moro zaradi nasega veterancka. ko ga je veterinarka pripravljala na operacijo, je bila zelo pesimisticna. Bilo je tako nenadoma, nihce ni tega pricakoval, verjel, da se kaj takega lahko dogodi. Ampak se je boril, kot se je boril tvoj Roki...
Naj zivijo psi 20 let, za nas je njihovo zivljenje vedno prekratko. mene v takih zalostnih trenutkih maloooo tolazi dejstvo, da so ziveli lepo, da so uzivali, ziveli polno zivljenje...
Roki, uzivaj tam cez mavrico. 

[sparks]

Moje iskreno sožalje...