Torej zdaj ko imam malo več časa..
O JH-ju ne bom, ker nisem tekmovala z Buxijem, tako da ni za to temo.. je pa zato več teksta o kokrih!!
V soboto smo torej imeli specialko. Že prejšnje dni sem se hecala z ostalimi, da bomo imeli "rok otočec" tam (saj je bil dež skoraj cel teden pred specialko). Ko sem prišla tja, sem bila vesela ker sem zjutraj pametno obula gumjaste škornje, balerinke bi bile potrebne temeljitega pranja pred razstavo v nedeljo.
Seboj sem imela Bello, saj bi bila praktično cel dan sama doma. Bila je super "atrakcija" za vse ki so prišli mimo, ter pravi norček za tiste, ki so jo po izbranem BOB-ju gledali in jo pitali ob mizi.
Nisem je razstavljala, čeprav mi je bilo kasneje kar malo žal, ampak bova že še počakali
Buxi je bil ob prihodu popolnoma moker, tako da sem ga pol ure sušila ter poskušala spravit v red, ampak dlaka je trenutno še zelo redka.
Imela sva razred s 5 psmi. Bil je edini slovenski predstavnik v svojem razredu (drugi so prišli; 1 iz Češke, 1 iz Srbije, 1 iz Grčije in 1 iz Latvije). Sodil je Duško Piljević iz Srbije, tudi sam vzreditelj enobarvnih španjelov.
Tole je celoten razred:
Takole pa sva se midva crkljala medtem ko je sodnik pregledoval ostale pse
Sodnik je Buxija zelo pohvalil, rekel je samo, da mu je žal ker nima najboljše dlake. Drugače pa sem bila tudi sama vesela, sa se ni uprial, je pridno tekel ter stal tako kot je bilo potrebno. Uvrščen je bil na 3 mesto, takoj za srbskim psom, ter prvouvrščenim čehom:
Kaj kmalu po tem so izbrali BOB, ki je pripadel krasnemu črnemu samcu iz Zagreba.
Spoznali smo veliko novih ljudi, predvsem pa se družili s tistimi, katere poznamo že od prej. Žal mi je le, da nisem uspela ostat do konca. Imeli pa so tudi krasno torto, katero sem samo videla, ampak me je skoraj da spravila v jok od sreče. Na njej je bila namreč moja rizba, katera je krasila naslovnico kataloga naše specialke..
Drugi dan smo prišli eni izmed prvih na razstavni prostor, in še dobro, saj so pol ure za nami že prišli italjani z njihovimi gromozanskimi kletkami. Hala v kateri smo bili je bila najmanjša, poleg tega res zelo umazana, nihče ni pucal (povsod dlake, cigarete in pasji iztrebki). Samci in samice so bili na dveh različnih koncih hale, in se mi sanja ne kako bi lahko razstavljali Buxija in Bello hkrati. Zdaj po razstavi pa tudi berem kako se je drugim zdelo, in niso bili prav nič zadovoljni..
V razredu sva imela 13 psov (ja ni jih bilo 15 ampak vseeno
). Eden izmed večjih razredov. Sodnik je psa najprej pogledal od daleč, potem pa, če mu je bil všeč, dobro pretipal celega, drugače je kaj hitro opravil z njim. Buxija je dobro pretipal, kar je bil dober znak. Nato je ukazal gor-dol in v trenutku ko sem hotela zategnit vrvico da mi ne bi ušel, je ta nehala delat.. tokrat sem imela že pripravljeno rezervo saj se nam je to že enkrat zgodilo..
Sodnik in vodja ringa sta se pa smejala.
Kasneje sva prišla v ožji izbor 7 psov v razredu, z odlično oceno, ter bila po njegovi razvrstitvi 6. Seveda smo zelo veseli, da je sploh bil opažen, poleg tega je bil eden najmlajših (če ne celo najmlajši v razredu).
In po razstavi še en "photoshooting"
Že samo videt toliko kokrov na kupu in toliko lepih psov in poznanih vzrediteljev je bilo enkratno! Res mi je žal da nimamo kakšnih boljših specialk, da bi kaj takega večkrat doživeli tukaj v Sloveniji.
Mogoče bom pa jaz organizirala prvo, ko bom velika
Jana. Vse pravice pridržane.
