Angleški in Ameriški koker španjel

[kaja]

http://www.imagestation.com/picture/sraid42/pecafd1b85ef8b44c0ccd9845df9536db/fcf0fde1.jpg

[slika spremenjena v povezavo; Jana]

[nadja]

Aha no potem sem mela jst prov , sem ji povedala da se jim repe kupira zaradi tega ker so lovski psi in lazijo po grmovju in da se ne poškodujejo, ona pa je trdila da samo zaradi tega ker majo predolge.
Pa še nekaj me zanima, je kupiranje repov za kokeršpanjele zdaj prepovedano?

Ful lušna slikca

[brin]

Eno vprašanje imam: ali je koker španjel primeren za bivanje na prostem?

[brin]

VZ mislila sem to, ali ta pasma sploh prenese mraz ali mora prebivati v hiši?
Glede navezanosti na družino: ali ni tako z vsemi psi, ne glede na pasmo, velikost itd? Samo npr. čivavo daš malo težje v pesjak, ker ima kratko dlako, a ne. Bi jo malce zeblo...
Večina ljudi ima kokre v stanovanjih, poznam pa eno družino, ki ima kokra v pesjaku Pa se mi je zdelo malo čudno,saj se mi ne zdijo ti psi primerni za mraz oz. za bivanje zunaj tako kot npr. husky, zlati prinašalec....

[brin]

Pa ga ne zebe? Sicer je dolgodlak, ampak v neki  pasji literaturi (ne vem katera knjiga je to bila) pa sem zasledila, da mora koker španjel prenočevati na toplem, torej v stanovanju.
Ne vem no, če bi jaz imela kokra, bi ga definitivno imela v stanovanju. Mi kuža deluje preveč nežen za ven na mraz.

[VZ]

Glede samih vremenskih razmer ipd. kokri niso občutljivi. Tako angleški kot ameriški se najbolje počutijo pri približno 15 st. C, ko je vreme suho. Nikakor pa ni dobro, če ostajajo zunaj v zimskem času ali v zelo vlažnem vremenu in okolju. Zimskih temperatur in vetra sigurno ne prenašajo tako dobro kot recimo polarci ali kakšne ovčarske in pastirske pasme, ki izvirajo iz gorskih predelov. Običajno imajo zelo radi tudi vodo in zelo radi so mokri. Takrat se najraje do onemoglosti znorijo in s tem se jim suši tudi kožuh (no, pri ameriških se težje  ). Kljub vsemu pa jih mokrih ni dobro puščati zunaj, če ni vsaj 20 st. C. (raje več) ali če je veter, ker jih ravno tako začne zebsti in je problem ušes. Povešena se zelo slabo sušijo, še posebej na notranji strani in zato velikokrat pride do vnetja.

Svilnata dlaka pa res predstavlja poseben problem, še posebej, ko je sneg svež. Ta se nabere v kepe. Pri ameriških je to še posebej, ker se ne naredi več manjših ampak velikokrat ena tako velika med prvimi tacami, da tudi hodit ne morejo. V takem vremenu kot je zdaj, moram moje po 15 min. kar lepo odnesti nazaj domov, vsakega pod eno pazduho   , zato je treba del vrta skidat posebej zanje.

Lanabela, glede zoprnosti pa je na žalost tako, da najbrž ni problem samo v pomanjkanju družbe in tudi ne v pasmi kot taki. Tako angleški kot ameriški naj ne bi bili agresivni, še posebej ne do ljudi. Na žalost je tako, da je pri nas zelo malo ljudi, ki se s temi pasmami malo bolj resno ukvarjajo (morda trije ali štirje vzreditelji angleških kokrov) in večina mladičev prihaja iz priložnostnih legel.

[VZ]

To za malega špica prvič slišim. Zgodovine angleških sicer ne poznam toliko kot ameriške, vendar sem zanje (angleže) slišal, da so jih nekaj "plemenitili" tudi s setri (vendar ne zaradi barve), ne morem pa trditi, da je to res. Američani pa se vedno radi pohvalijo, da je to ena najčistejših pasem in da je vse, kar je danes ameriški koker, pridobljeno izključno skozi selekcijo. Izvor obeh kokrov je isti (field španjel) in zlatorjava (buff) obstaja pri ameriškem kokru že od vsega začetka kar je koker priznan kot svoja pasma (v ZDA se je to zgodilo celo nekaj let prej kot v Angliji). Razlika je le v tem, da je pri angleškem izključno z rdečim odtenkom, pri ameriških pa so dovoljeni vsi odtenki, od popolnoma svetlo rumene (pravijo ji silver), preko oker, do rdeče. Je pa res, da so pri ameriških tudi razlike v karakterju med posameznimi barvnimi skupinami. T. im. buffi so od vseh najmanj aktivni in običajno zelo indiferentni do tujcev. Večbarvni pa so pravo nasprotje: hiperaktivci, temperamentni, veseli. Črni so nekje vmes in tudi njihov karakter je mogoče najbolj stabilen.

[piska]

V Sloveniji lahko veterinarji režejo repe čistopasemskim mladičem do petega dne starosti, vzreditelji pa se lahko tudi odločijo, da repov ne bodo kupirali. To se pravi, da repov ni nujno kupirati.
Sama vzrejam ang. kokre  in imam z dolgimi repi slabe izkušnje, ne da dolg rep ne bi bil lep ali kako drugače moteč ampak s prodajo takih mladičev. V letu 2001 sem pustila tri mladiče z repom pa nisem niti enega prodala v Sloveniji, na koncu sem enega samčka tudi oddajala brezplačno pa mi ga je novi lastnik pripeljal nazaj, češ da ga z dolgim repom noče ker preveč tolče z njim. Tako smo samčka prodali v Avstrijo.
V letu 2002 smo imeli dva legla z skupaj 10 mladiči, in sem ravno tako pustila dve samički z dolgim repom , misleč da bomo tudi v Sloveniji počasi nehali kupirati repe . Pa so me slovenski kupci znova razočarali, nihče ni hotel mladičkov z repom tako da so spet ostali dolgorepci doma in smo jih spet s pomočjo prijatelja vzreditelja kokrov in fildov prodali v Avstriji.
Tako da se mi avstrijski vzreditelj že kar smeji in pravi naj mladiče začnem prodajati samo v tujino.
Sama bom repe še naprej kupirala, če pa  bo kdo želel mladiča z dolgim repom mu bom z veseljem izpolnila željo.
LP