Moj Bučko in naša Pika...pa še mucka se skrivata nekje...

[branka]

O, to bi ju bil vesel  psičke obožuje. 

Danes smo šli nazaj na kontrolo. Dobil je še dve injekciji, jutri začneva sama s tableti, in sicer 1 tablet na 12 ur. Ter dva krat na dan špricanje "rane" s sprejom. Je pa že začel malo praskati šive s tačko  , zato sem mu na tačko dala nogavičko, in jo polepila. Da vsaj s kremplji ne bo mogel. Vsaj 7 dni mora pustit pri miru če ne bo moral še enkrat na šivanje. Vsaj da to preguramo, ga imam ves čas na očeh.  In ga vsi crkljamo, razvajamo, sem ter tja... Tašča je včeraj celo jokala, ko sva ga pripeljala nazaj, in je bil še malo omotičen. Tast ga pa itak ves čas crklja, boža, ga tudi pelje na sprehod, ker gre z njim lepše kot z mano. 

[branka]

Ja res je, na pravi bolniški je  hišni pes je postal. Moram pa pazit, da se s Piko preveč grobo ne igrata, ga imam res non stop pred očmi. Tast pravi, kar dajmo ga malo ven, tašča pa neee, si bo lahko kaj naredil, kar naj bo noter. In tako pije kavico z nami, leži pod mizo, v dnevni sobi, kjer mu pač paše.  Jaz pa ga vodim na sprehode. Skratka uživa, in še kar nekako pusti rano pri miru, drugače pa ima na zadnji tački še nogavičko, da se ne more s kremplji praskat. Še vsaj tri dni mora 100% pustit pri miru, nato se bo lahko pa tudi že kaj popraskal. Najtežje ga je s sprejom našpricat  je pa dobil zeleno modre barve sprej za rane, hehe. Je kot ena mala maškara s tem sprejom na sebi in nogavičko.  Samo da bo kmalu boljši. 

Je pa veterinar omenil, da je bil to kar nekakšen tumor, tkivo... ni bila ravno maščobna bula. Naajtežje mi je bilo gledat, kako ga je uspaval. Ni hotel in ni hotel zaspati...je kar nekaj časa trajalo. Nato pa samo glavico dol, pa sva mu še pomagala ga na mizo dvignit. Ko pa sem prišla nazaj po posegu, je pa še kar dolgo časa spal. Ga pa spet zbudit nismo mogli, smo ga stresali, ploskali pred njim, ga klicali po imenu, klicali muce, ipd. Pa se kar nekaj časa ni popolnoma prebudil. Nato sva šla v avto po deko (tast je posodil avto, ki ima klimo  ), in dali deko pod njega, in ga skupaj z deko odnesli na zadnji sedež. Je kar še spal. Med potjo pa se je pričel prebujati, tako da sem ga iz sprednjega sedeža držala (ker je prevelik nisem mogla sedeti zadaj) da se ni zvalil dol iz sedeža. No, ko smo prišli domov, nama je tast pomagal, in ga dvignil, ter ga nesel v hišo. Potem pa se je počasi normaliziral. Revček moj pošiti. 

Nam gre pa vreme na roke, ker se je ohladilo. 

[branka]

Je rekel veterinar, glede na to, da ima bulo že več kot 3 leta (dolgo čisto majhno, res čisto majhno), da bi se do sedaj že pojavili znaki, in da testiranje ni potrebno, ker bi bil do sedaj že močno bolan. In da mi on garantira, da bula ni nič hudega.  Imel jo je na sprednji desni tački - bolj zgoraj na mišicah.

No, Buči je že čisto OK, nogavičko pusti pri miru, tabletke lepo poje, rana se mu krasno celi. Je vesel, ješč, bolje rečeno požrešen, in na sprehodih se obnaša, kot da mu ni nič. Priden je 

[kocka]

Bučko, super da si bolje

[branka]

Hvala lepa vsem za dobre želje in poljubčke  Bučko je super  , kot da se sploh ne bi nič zgodilo. 

[branka]

Hvala  količina poljubčkov je pomagala, Buči je kot nov, kot da se vse skupaj sploh ne bi dogajalo.  Je pa že skoraj 1 teden od operacije (jutri bo) in se mu res lepo celi. Na zadnji tački ima nogavičko že tri dni  je ni dol snel, priden je zelo! Praska se ne, tablete lepo je, danes sem ga že prestavila ven (tudi na njegovo željo), ker mu že zaupam, da si ne bo rane praskal. Je res ful vesel, nori (čeprav se mu s Piko še ne dovolim "tepst") ampak tudi to pride že ta vikend.  Sem res vesela, da je to za nami, in da ni posledic. 

[branka]

  bomo, bomo... ravnokar je popacal tablet  še 5 jih imamo.

[branka]

Hehe, veš da sem šla pogledat pomen te besede, sem jo prvič slišala