Moj Bučko in naša Pika...pa še mucka se skrivata nekje...

[branka]

Ubogi muc, čist ga je zmatral ta sneg

Xbox 360 je preveč igral 

[fižolova župca]

Tistle Muc z Nintendom je pa . Uboge utrujene živali...
Pa bučkov jeziček, ki kuka iz zasneženih ust .
Luštne slikce in živalce, vse po vrsti!

[kocka]

Pikica ful si lepa .
A vidiš Branka, še forumaši delajo razliko .
Samo Bučko iiiiiiiiiii, muc iiiiiiiiiiiiiiiii, Pike pa kot da je ni
Super ste

[Lynn]

Pikica

[ka ty a]

ooo pinky tačkice ob muckov.

Pikica in Bučko se pa prav tako igrata kot moja dva.
Kateri pa je pri vas glavni? Pri nas je Megy

[branka]

Pred petimi dnevi (to sem izvedela šele danes zvečer), je avto povozil psička iz naše vasi, z imenom Ari.  Bil je majhen, rjav psiček, z izgledom malega levčka. Vedno je lajaj na naju z Bučkom, ko sva šla na sprehod mimo njegove hiše. Vedno sem govorila sama pri sebi, tega psička bo enkrat povozil avto, (v sebi sem želela, da ga le ne bo, jih tudi opozarjala večkrat), včasih je ležal celo tako, da je imel sprednje tačke celo na robu cestišča. Hiša stoji namreč čisto poleg (zelo) prometne ceste, še ravnina je, in ljudje vozijo veliko hitreje od dovoljenje hitrosti, ki je 50km/h. In tako se je zgodilo...strarši od fanta so povedali, da je voznik pripeljal najmanj 70km/h, ga zbil, da je letel nekaj časa po zraku, padel na tla, in bil takoj mrtev. (vsaj to, da se ni matral). Vprašala sem jih, če so se kaj pogovarjali z lastniki, pa so rekli da ja, in da so jima odgovorili, da se jim je smilil, da bi bil ves čas privezan ali zaprt, in da so ga zato spuščali. (kadar sem šla jaz mimo, je bil vedno spuščen). Plačal je ceno svobode, ker lastniki niso bili tako odgovorni, da bi poskrbeli za njegovo varnost.

Ari, igral si se tudi z Bučkom, bil si velikokrat jezen nanj, on nate nikoli (si bi premajhen). Počivaj v miru. Ni prav, da si končal takole pri svojih 7-ih letih. Bil si vedno previden, vendar na cesti nisi imel kaj početi, (sam tega nisi vedel - se nisi zavedal). Tvoji lastniki so krivi, in upam, da si nikoli ne umislijo novega Arija. Ari, ne bom te pozabila, Bučko pa prav tako ne. Zaslužiš si en spomin, nekaj, vsaj nekaj, nekaj besed, napisanih zate, zaslužiš si vse drugo, kot da nam ostaneš v spominu kot luža krvi na cesti. Tisti, ki je te povozil (zbil) pa niti ustavil ni. Ari, jaz se te bom spominjala. 

[Speedy]

Pred petimi dnevi (to sem izvedela šele danes zvečer), je avto povozil psička iz naše vasi, z imenom Ari.  Bil je majhen, rjav psiček, z izgledom malega levčka. Vedno je lajaj na naju z Bučkom, ko sva šla na sprehod mimo njegove hiše. Vedno sem govorila sama pri sebi, tega psička bo enkrat povozil avto, (v sebi sem želela, da ga le ne bo, jih tudi opozarjala večkrat), včasih je ležal celo tako, da je imel sprednje tačke celo na robu cestišča. Hiša stoji namreč čisto poleg (zelo) prometne ceste, še ravnina je, in ljudje vozijo veliko hitreje od dovoljenje hitrosti, ki je 50km/h. In tako se je zgodilo...strarši od fanta so povedali, da je voznik pripeljal najmanj 70km/h, ga zbil, da je letel nekaj časa po zraku, padel na tla, in bil takoj mrtev. (vsaj to, da se ni matral). Vprašala sem jih, če so se kaj pogovarjali z lastniki, pa so rekli da ja, in da so jima odgovorili, da se jim je smilil, da bi bil ves čas privezan ali zaprt, in da so ga zato spuščali. (kadar sem šla jaz mimo, je bil vedno spuščen). Plačal je ceno svobode, ker lastniki niso bili tako odgovorni, da bi poskrbeli za njegovo varnost.

Joj ne. Žal je takih psičkov še veliko... Res težko razumem, kaj si mislijo nekateri lastniki. Pes se jim sicer smili, če je ves čas zaprt (no, to je v redu), ampak to, da ga kar spustijo, da sam prosto teka naokoli, pa res ni rešitev. Ne vem no... A si za svojega psa res vzamejo le toliko časa, da ga nahranijo, spustijo in spet zaprejo/privežejo, namesto da bi šli SKUPAJ Z NJIM na sprehod(e)? Ah... Ari, počivaj v miru.

Bučku, Piki in muckoma.

[Lynn]

Pred petimi dnevi (to sem izvedela šele danes zvečer), je avto povozil psička iz naše vasi, z imenom Ari.  Bil je majhen, rjav psiček, z izgledom malega levčka. Vedno je lajaj na naju z Bučkom, ko sva šla na sprehod mimo njegove hiše. Vedno sem govorila sama pri sebi, tega psička bo enkrat povozil avto, (v sebi sem želela, da ga le ne bo, jih tudi opozarjala večkrat), včasih je ležal celo tako, da je imel sprednje tačke celo na robu cestišča. Hiša stoji namreč čisto poleg (zelo) prometne ceste, še ravnina je, in ljudje vozijo veliko hitreje od dovoljenje hitrosti, ki je 50km/h. In tako se je zgodilo...strarši od fanta so povedali, da je voznik pripeljal najmanj 70km/h, ga zbil, da je letel nekaj časa po zraku, padel na tla, in bil takoj mrtev. (vsaj to, da se ni matral). Vprašala sem jih, če so se kaj pogovarjali z lastniki, pa so rekli da ja, in da so jima odgovorili, da se jim je smilil, da bi bil ves čas privezan ali zaprt, in da so ga zato spuščali. (kadar sem šla jaz mimo, je bil vedno spuščen). Plačal je ceno svobode, ker lastniki niso bili tako odgovorni, da bi poskrbeli za njegovo varnost.

Ari, igral si se tudi z Bučkom, bil si velikokrat jezen nanj, on nate nikoli (si bi premajhen). Počivaj v miru. Ni prav, da si končal takole pri svojih 7-ih letih. Bil si vedno previden, vendar na cesti nisi imel kaj početi, (sam tega nisi vedel - se nisi zavedal). Tvoji lastniki so krivi, in upam, da si nikoli ne umislijo novega Arija. Ari, ne bom te pozabila, Bučko pa prav tako ne. Zaslužiš si en spomin, nekaj, vsaj nekaj, nekaj besed, napisanih zate, zaslužiš si vse drugo, kot da nam ostaneš v spominu kot luža krvi na cesti. Tisti, ki je te povozil (zbil) pa niti ustavil ni. Ari, jaz se te bom spominjala. 

Zelo žalostno..   Ubogi Ari...  

Da ni sram te lastnike, da niso poskrbeli zanj in tisti, ki ga je povozil, da niti ustavil ni.
Ljudje so neodgovorne s****e!