Daljše in boljše življenje za pse

[Nanook]

Nanook nic ne polemizira zaradi polemiziranja, je pa res, da ze kar lep cas nonstop poslusa o evoluciji, naravni selekciji, driftu in tako dalje, in ji v uc padejo zadeve kot je tole: »Namen evolucije je selekcija taksnih genov, ki bi vrsti kot celoti omogocili cimbolj zanesljivo prezivetje.«

Res je, pred nekaj desetletji psi niso ziveli od briketov. O tem, da so bili zdravstveno na boljsem bi se pa dalo razpravljati. V »starih casih« je bila namrec se cloveska medicina bolj zadaj, kaj sele veterina. Tudi odnos do psa je bil drugacen, mocno dvomim, da so jih namrec vsaj 1-2x letno vozili na preventivne preglede k veterinarju. Ce je pes smrdel, so ga skopali. Ce je tezko hodil oz. ni mogel vec hoditi, so ga pac ustrelili in nekje dobili novega.

Naslednje ti verjetno ne bo vsec, morda pa zanima koga drugega. Avtorico ene izmed knjig (K9kitchen) je zanimalo, kako je bilo res v starih casih. To, da so bili takrat psi bolj zdravi, niso jedli briketov temvec surovo hrano, se namrec prepisuje s strani na stran, pojavlja se na mailing listah, prakticno gre za isto stvar, spreminja se edino tistile del »kaj so pa jedli«. Tisti ki kuhajo, zagovarjajo to, da so takrat psi jedli kuhano hrano. Tisti, ki hranijo s surovo, pa trdijo, da je bila tudi takrat pasja prehrana surova. Avtorica je poslala vprasalnik starejsim ljudem (69-78) glede prehrane psov. Vprasalnikov je (statisticno gledano) malo, kar pa je se posebej zanimivo, pa je to, da so vsi odgovori skorajda enaki. Psi so takrat jedli kuhano hrano-namrec ostanke druzinskih obrokov (ostanki kake pecenke, krompir, ostanki juh, star kruh). Dobili so tudi kako surovo kost in pa surove ostanke zelenjave. Sicer pa so psi, tako kot nekateri se danes, prosto pohajali naokrog in pojedli kar so pac na teh pohodih nasli.
Kar se starosti tice, so odgovorili, da so psi doziveli tam okrog 10let. Zdravje je spet druga zgodba. Veterinarske klinike niso bile tako pogoste, tudi diagnostika in kirurgija nista bili tako razviti kot danes. Psi niso hodili k veterinarjem tako pogosto kot danes. Ce je pes smrdel, so ga skopali. Pasji zadah je bil pac nekaj, kar psi imajo. Ce se je pasje zdravje zelo poslabsalo in si zdravljenja niso mogli privosciti, je bil uspavan. Takrat se ni bilo take obsesije z zdravjem kot danes. Bi pred 80 leti vedeli, da ima moj pes nekoliko slabse delovanje ledvic? Ne kaze simptomov, se pa vidi na krvi. Bi ga peljali na pregled krvi? So takrat take preglede na psih ze opravljali?

Vsec mi je njen zakljucek: In short, we may have romanticized the past in order to be able to claim that only one method of feeding is the correct way. (knjiga K9kitchen, your dogs diet, the truth behind the hype)

Mi pa ni jasno nekaj; imava morda razlicne definicije RMB? Zame so namrec RMB na primer piscancje perutnicke, vratovi in hrbti, puranji vratovi, hrbti, peruti, za katere je vsaj tam, kjer meso kupujem jaz, treba odsteti vec kot 1eur. Res pa je, da (se) ne kupujem pri kmetih. Nisem pa se zasledila RMB po 1eur na kg; toliko stanejo edino tiste razsekane kosti, za katere pa jaz ne bi rekla, da bi jih lahko uvrstili med RMB.

Seveda jedo se druge stvari - saj revezi jedo celo brikete! Ce ne dobijo drugega. Ce pa mu damo na izbiro mozgovo kost, se bo na cherries and berries tako pozvizgal, da se bo kar kadilo.

Seveda jedo brikete, ce jih dobijo. Pa nase odpadke (smetisca) tudi. So oportunisti. Zato so pa tako dobri-uspesni. Verjetno pa se strinjas, da ce pred volka postavimo mozgovo kost in skledo jagod, to ni naravno, neglede na to, kaj bo zival izbrala. Poleg tega izbiri hrane botruje se nekaj drugih stvari, kot je npr. moznost poskodb. Vsak lov je tvegan in porablja energijo. Tega pri nasih psih ni, saj nicesar ne lovijo, temvec dobijo servirano v skledah (takih in drugacnih).

Tocno tako, prehrana kanidov je raznolika, medtem ko z briketi tega za ne posnemamo, tudi ce odmislimo, da zanje briketi sploh niso naravni. Tudi mi dajemo svojim psom vse notranje organe, vkljucno z mozgani. Ne strinjamo pa se, da ta prehrana, ki je seveda naravna, ni zdrava. Ce zivo bitje ze ves cas tako jé, potem je temu genetsko prilagojeno. Precej bolj nezdravo je to, kako jejo nasi psi: vsak dan, vcasih tudi po veckrat, vmes pa ze razni priboljski.

Ahem, kar se raznolikosti tice briket zagotovo posnemajo hrano volkov. Le poglej kaj vse zmecejo notri. Je pa res, da tisti, ki so jim briketi namenjeni, niso volkovi. Tudi sama dajem svojim psom nekatere notranje organe, predvsem srca in jetra-ta res obcasno, tudi vampe-kot priboljsek.

Ja, res je, poenostavljeno povedano-ce neka vrsta je doloceno hrano, se ji scasoma prilagodi (ali izumre). Volkovi so prilagojeni svoji hrani, plenu. Psi so tudi prilagojeni svoji hrani. Pasja in volcja hrana pa nista eno in isto in tisto o cemer jaz govorim v taprvih citatih, je hrana volkov in ne psov.

Se pa ne strinjam, da je ta naravna prehrana volkov avtomaticno tudi zdrava. Zame osebno hrana, ki pri zivali povzroci driskaste crne smrdece iztrebke, ne more biti zdrava. Tudi volkovi niso zdravi. Imajo bolezni, zajedavce, tezave z zobmi in tako dalje. Razlika med njimi in psi je (med drugim) v tem, da psa, ki mu kaj fali, peljemo k veterinarju, zdravimo, damo na dieto. Volk pa pac umre; v naravi lahko dozivi 13 let in vec (vecina tam okrog 4-5), v ujetnistvu pa do 17. (Mech; Wolves)

Tocno tako, prehrana kanidov je raznolika,...

in

Ne vem, kako je iz gornjih citatov knjig razvidno, da je prehrana "torej zelo raznolika". Vsi jedo plen, in vsi pojedo vecinoma ves plen. Kaj je tu raznolikega? In ker njihov plen nikoli ni debel, predstavljajo po tezi vecino njihove prehrane kosti.

Tega ne razumem. Ti je ali ti ni jasno zakaj je prehrana torej zelo raznolika?

Zakaj se iz zgornjih citatov vidi, da je prehrana volkov raznolika:
-pojedo skoraj cel plen: pljuca, srce, jetra, ledvice, vranico, zelodec, crevo, misice, del kosti, kozo, mozgane,...
-poleg plena jedo tudi razlicne sadeze: cesnje, jagode, jabolka, slive, hruske, fige, grozdje (ne priporocam za pse), melono, lubenico
-volkovi naseljuje lep del sveta, njihov plen in pa rastlinje se razlikujeta-vrstna sestava. Prav tako se razlikuje vsebnost mineralov, vitaminov, ki je odvisna od samih tal-prsti.
-tudi na nekem obmocju (navadno) niso vezani izkljucno na en plen-eno vrsto, jedo jih vec.

Vsaj 4 razlogi za raznolikost prehrane volkov.

Literatura zelo dobro pozna izraz "divji pes" in ga tudi ustrezno definira. Tako da tu dileme ni, pac pa spet le razglabljanje zaradi razglablanja. Ne uporabljaj literature samo takrat, ko ti to ustreza. Sicer pa ni nic narobe tudi, ce si razlagamo, da je "divji pes" vsak ekvivalent nasega psa, ki danes zivi se v divjini.

Seveda je dilema. Katera literatura? Napisi definicijo, lepo prosim. Pod wild dogs (direkten prevod) se razume marsikaj-med drugim tudi kup popolnoma drugacnih vrst. Mene zanima kaj vi na vasi spletni strani razumete pod pojmom divji pes. Mogoce je bolj primerno feral dogs-definicija je naslednja: feral dogs i.e. those domestic dogs that live without any direct contact with, or dependence on, humans,...  Je taka tudi vasa definicija divjega psa? Ce zelimo psa hraniti tako kot to pocno divji psi, je prva stvar, ki jo moramo razcistiti definicija divjega psa, se ti ne zdi. Kako namrec lahko posnemas prehrano neke vrste, ce pa niti nimas definirano kaj ta vrsta sploh je (obstaja)?

Psi so primerni samo za odpadke in imajo intelektualni primanjkljaj? Iskreno povedano, ce bi tako mislila o psih, bi me bilo sram pojavljati se na taksnemle forumu. Pri tem pa prikladno pozabljas, da smo MI ljudje krivi za kakrsenkoli primanjkljaj, ki ga pes (mogoce) danes ima. Tudi za to, da imajo svohcane zobke. Ker ce bi jedli kosti, ne njihovi zobki ne njihove celjusti ne bi bili svohcani. Nasprotno! In prav to  - ta degeneracija - je eden od glavnih razlogov, zakaj priporocamo surovo hrano, ki je sestavljena pretezno iz mesnatih kosti.

Napisala sem, da so po mojem mnenju prilagojeni vsemu kar smo ljudje pred tisoci let zaceli metati stran.

Sicer si pa zadela zebljico na glavico s s temle: »Ker ce bi jedli kosti, ne njihovi zobki ne njihove celjusti ne bi bili svohcani. Nasprotno!«

Res je, bingo! CE bi jedli (precej) kosti in bi bila njihova prehrana (in zivljenje nasploh) identicna volcji. Pa jih ocitno niso in ocitno ni identicna. To, kar ti imenujes degeneracija, je pravzaprav prilagoditev na (pred toliko in toliko 1000 leti) novo nastalo ekolosko niso. In ne zdaj mislit, da bodo psi, ki pa jedo RMB, kar na hojladri imeli nazaj vecje mozgane, vecje glave, robustnejse zobe. Na tako prilagoditev je vplivalo vec dejavnikov, ne samo hrana, in tudi posnemanje prehrane vrste, ki ima vecje mozgane, vecje glave in robustnejse zobe te nase domace vrste ne bo spremenilo nazaj v volka.

Krivi pa smo le tega, da smo s stalno naselitvijo oz. nasploh s svojo prisotnostjo ustvarili novo ekolosko niso, ki so jo nato zasedli (najprej) dolocene populacije volkov, ki so se scasoma razvile v pse. To pa je popolnoma naraven proces.

Pottengerjevo studijo poznam (nimam je na racunalniku, ker me macke ne zanimajo in originala nisem niti bohvekako iskala). Poznam tudi kritike na njen racun. Zopet sta se izoblikovala dva tabora-eden za, drugi proti. Kritike so, moram reci, zelo upravicene. Se pa strinjam, da naj ljudje poguglajo in se odlocijo sami. Jaz sem se ze in moji psi so na kuhani hrani, le psici dobita zjutraj brikete (vsaka pol merice, ne vem koliko g je to).

Nihce ne more zanikati, da tudi razlicna bitja lahko jedo enako ali podobno hrano. Zato ne vem, kaj naj bi tale trditev dokazovala. Sorodstvo med psi in volkovi je pa veliko blizje kot med opicami in ljudmi, saj smo se hominidi in opice od skupnega prednika v Srednji Afriki locili pred priblizno 300.000 generacijami (t.j. pred vec kot 5 milijoni let).

Z genetiko sem se kar nekaj ukvarjala in lahko povem, da zunanji videz ne pomeni prav dosti. Kot je zapisal Matt Ridley v knjigi Genom, so si "embrioloski geni pri crvih, musicah, pticah in ljudeh na moc podobni, kar prica o skupnih prednikih." (stran  198). Na zunaj pa neke pretirane podobnosti ravno ni. Vsekakor pa si s simpanzi nismo tako zelo razlicni, kot mogoce mislis, saj je dokazno, da smo si ljudje s simpanzi genetsko BLIZJE kot so si simpanzi in gorile (Genom, stran 40 in 41).

Seveda tega nihce ne zanika, ce pa ze govorimo o naravni prehrani psov in jo zelimo posnemati, se mi zdi edino pravilno, da 1.) najprej razcistimo kaj pes (domaci, divji, tisti ki zivi v divjini) sploh je (obstaja) 2.) razcistimo kaj je torej naravna prehrana tega psa, kaj tak pes je (se prehranjuje).
Nekateri trdijo, da dve vrsti ne moreta ob istem casu na istem prostoru naseljevati iste ekoloske nise. Jasno je potem problem definicija vrste, ampak ne bi se spuscala v to.

S trditvijo sem hotela samo povedati, da to, da sta si dve vrsti na genetskem nivoju zelo podobni, se ne pomeni, da sta si tudi sicer (predvsem ekolosko). Le poglej kako drugacni smo mi in simpanzi, nasa prehrana. Enako je pri psih in pri mnogih drugih zivalih. Lep primer so tudi orke.

Genetika je le del biologije, bitij, razvoja. Trenutno je izredno popularna (genocentricnost), to pa se ne pomeni, da je edina, odlocilna, glavna. Se vedno je le del. Seveda imamo vsi skupnega prednika, to je logicno.
 

Kako zelo zmotna in napacna trditev! Ponavljam: tako cloveski kot pasji geni so se skoraj v celoti taksni, kot so bili pred 40.000 leti. Takrat pa se ni bilo niti zit niti hrane nismo kuhali. Se manj jo je kuhal pes (pardon, njegov volcji prednik).  Od takrat se je genetski zapis spremenil mogoce za 0,05 %.
Seveda pa ne govorim o posameznih genih, ki - kot gotovo ves - ne dolocajo spremembe neke zive vrste, temvec o spremembi genetskega zapisa zivalske (ali cloveske) vrste kot celote.

Matt Ridley v Genomu pravi takole: Pet milijonov let je dolga doba, a evolucija ne deluje v letih, pac pa v generacijah. Bakterije toliksno stevilo generacij dozivijo v borih petindvajsetih letih. (opomba: govora je o 300.000 generacijah).

Ali pač ti govoriš o genomu in ne genih?

Sicer je pa res, da verjetno med nasimi geni zdaj in 40.000 let nazaj ni kake vecje razlike. Med geni. Sicer pa se preceeeeeej razlikujemo. Se enkrat-geni so le del, nikakor pa niso edini vredni nase pozornosti.

Belyaev je »ustvaril« udomacene lisice v 18 generacijah (vir moram se preverit). Po zunanjosti in vedenju so se precej razlikovale od svojih »divjih« sorodnic. Ce so delali analize DNA, ne vem. Ker bi naj bili izkljucno geni odgovorni za vse spremembe, to torej pomeni, da so se v borih 18 generacijah spremenili tudi ti? Oz. da se je spremenil genetski zapis? Ali pa morda obstajajo tudi drugi mehanizmi, ne samo geni, ki so morda odgovorni za (hitre) spremembe.

Kdo je koga aktivno ali pasivno udomacil je spet debata zaradi debate. Prav gotovo tega ne pes ne clovek ni naredil sam, ampak sta sodelovala oba. In kot sem ze zapisala, dokoncno se je ta vez utrdila pred 10.000 leti.

Se enkrat-ce zelimo posnemati naravno prehrano psa, potem moramo definitirati vrsto-pes in njegovo naravno prehrano. Pod te definicije pa spada tudi evolucija. Torej je pomembno kako je pes prisel do tu, kjer je zdaj, saj je od tega odvisen tudi nas pogled na njegovo »naravno« zivljenje, se ti ne zdi?

Ostalo komentiram kasneje, sibam zdaj na sprehod s pesjanckom.  Se opravicujem za tipkarske napake in (verjetno) nekoliko nerazumljivo pisanje. Sem sla veckrat cez in popravljala, ampak sem sigurno kaj spustila. Ce kaj ni jasno, kar vprasaj.

[Povejnaprej]

Ojoj, Nanook …. spet filozofija na filozofijo. In polemika  zaradi polemiziranja. V resnici pa je važen le pomen mojega članka, ne pa kako je kdo - v tem primeru jaz - obrnil kakšno besedo.

Eni ne preberejo ali pa ne razumejo (nočejo razumeti?), kaj sem sploh napisala. Ti si vsaj prebrala, vendar zato, da potem seciraš besede?  Je to res tisto, za kar se ti zdi vredno tratiti tvoj čas? no ja, ti že sama veš.

Da se razumemo, tudi jaz menim, da je doma kuhana hrana boljša od briketov. To rečem vsakomur, sem pa tudi že zapisala. Nikakor pa ta hrana ni zanje naravna. Absolutno ne, in tega tudi ti ne moreš trditi. Tako da vsi vprašalniki in vse ostalo je streljanje v prazno, ker ne dokazuje ničesar.

Oprosti, ker ostalega nisem prebrala, saj to preprosto ne vodi nikamor. Bom samo še enkrat povzela, kaj sploh trdim, ker se je v tej silni filozofiji o vsem mogočem, samo ne o tistem, kar je pomembno in kar je resnično, se je to očitno popolnoma izgubilo.

• Trdim, da so psi danes preveč in prepogosto bolni, da bi bilo to še normalno.
  Trdim, da včasih ni bilo tako - to potrjujejo mnogi starejši veteriranji - in da ne bi smelo biti tako.
  Trdim, da na zdravje v veliki meri vpliva hrana, v manjši pa okolje. Tega drugega ne moremo spremeniti, hrano pa lahko.
  Trdim, da je umetna industrijska hrana neprimerna, pogosto pa tudi nevarna. Razloge preberite na spletni strani.
  Trdim, da je za pse naravna prehrana surova, v njih pa morajo prevladovati kosti. Zraven je treba dajati še drobovino in nekatere druge stvari (kar si vse napisala tudi ti, tako da mi ni jasno, čemu vse te razprave in ugovori. Odtod moj občutek, da je razprava le zaradi razprave).

Ko bo kdo znanstveno dokazal, da zdravje ni odvisno od prehrane in da je naravna hrana za pse kuhana hrana, naj se pa oglasi.

Ja, celoten plen bi bil še bolj naraven, ampak tega jim večina od nas ne more dati, sploh pa ne vsak dan. Komu na čast razglabljanje o odpadkih in ostankih, če pa to ni evolucijsko primerna hrana in se jim od nje kvarijo zobje in dlesni. Kakšne strahotne posledice ima to za pse in mačke, je pa zelo lepo pokazal Pottenger.

Tako da video si naj le vsak pogleda, pa ne glede na to, katero hrano favorizira, ker bo marsikomu odprl oči.

[Nanook]

Hej, Nanook, mogoče bi bilo dobro, če bi se odločila, a zdaj volkovi jejo rastline ali ne.  Objavila si namreč dve nasprotujoči si informaciji.

V prvem citatu iz knjige si napisala, da menda jejo vse živo in to v precejšnjih količinah (jagodičje, travo, koreninice itd.). V nekem poznejšem postu praviš, da se zgrizenih rastlin iz želodca plena niti ne dotaknejo (če je plen velik) in skušajo vse čimbolj odstraniti, preden želodec pojejo.

Neulovljiva stvar, tale znanost, kaj? 

Kje vidiš ti nasprotujoče si informacije?

Najprej sem citirala knjigo, ki pravi kaj (od rastlinja) so našli v volčjih iztrebkih->iz tega seveda sklepajo, da so volkovi to pojedli.
Potem pa sem (v istem postu) napisala še tole: Tako se volkovi najprej spravijo na večje notranje organe (pljuča, srce, jetra), prav tako pojedo želodčno in črevesno steno, medtem ko jih vsebina ne gane.

Oboje je iz iste knjige, le da sem prvo citirala, pri drugem pa napisala povzetek.

Mech v svoji knjigi ugotavlja, da volkovi vsebine želodca ne pojedo. Pojedo seveda stene, ki se jih, tako kot ugotavljaš, sigurno drži še nekaj vsebine. Konec koncev jih ne operejo pred jedjo. Bakterije v črevesju pa se nahajajo predvsem na stenah.
Druga stvar pa je naslednja-v volčjih želodcih je okolje kislo-bakterije torej pobije. Se pravi te bakterije, ki jih poje, to kislost preživijo in se naselijo v volčjem črevesu?

The vegetation in the intenstinal tract is of no interest to wolves, but the stomach lining and intestinal wall are consumed, and their contets further strewn about the kill site. Sometimes the rumen contents, with or without the surrounding rumen, freeze and become one of the few signs of a kill in winter.

To grow and maintain their own bodies, wolves need to ingest all major parts of their herbivorous prey, except the plants in the digestive system. (oboje iz Mechove knjige)

[Povejnaprej]

Nanda, najprej naj povem, da jaz ničesar ne oglašujem. In ničesar ne prodajam.

Spletna stran je nekomercialna, ne vsebuje nobenih reklam in jih ne bo nikoli vsebovala. Delamo jo v svojem prostem času in za svoj denar. Je torej "strošek", če na to gledamo tako.

Mi pa na to gledamo kot na nekaj, kar moramo narediti, da bo še kdo razmislil o tem in naredil kaj dobrega za svojega psa. Prav imaš, da ne zaupaš nikomur kar na besedo, dokler sama ne preizkusiš. Prav to je namen naše strani: pripraviti psičarje do tega, da razmislijo. In morda preizkusijo, potem ko se o tem primerno poučijo. Ne samo pri nas, saj virov je dovolj.

Pravzaprav bi lahko sedaj počela druge stvari (kar nekaj prijetnejših mi pride na misel, večinoma v zvezi z mojimi kužki), ne pa se izpostavljala tukaj nekim napadom, ki so včasih "kr neki". In se pod svoja mnenja podpisovala z imenom in priimkom.

Naj te ne odvrne, če prvič dobi drisko, to se nekaterim zgodi. Še zlasti če je bilo samo meso. Poskusi z mehkimi kostmi, ki ne morejo narediti škode - s piščančjimi vratovi ali hrbti. Če kužek piščančji vrat pogoltne, mu ne bo hudega, hrbta pa itak ne bo mogel, ne da bi ga zgrizel. ostalo opravi želodčna kislina. Če preveč golta (nič čudnega, če prvič v življenju dobi tisto, o čemer njegovi geni že ves čas sanjajo!), ga lahko pravilnega glodanja naučimo tako, da kosti ne izpustimo in jo mora glodati, ko jo mi še držimo. Tako se hitro naučijo, kako okusna in fina stvar je glodanje.

Če s tistim pretiravanjem meniš, da naj ne bi jedli ne preveč dobre ne preveč slabe hrane,  boš gotovo razumela, da se s tem ne morem strinjati. Tudi tvoj pes se ne bi, če bi ga seveda kdo kaj vprašal.

Žal mi je za tvojo psičko, ki je umrla zaradi hrustanca. Treba pa je povedati tole: psi so že umrli tudi zato, ker se jim je v goltancu zataknil briket. In zaradi briketov velike muke in prezgodnjo smrt utrpi milijone psov. In še naprej trpijo vsak dan. Glede obstrukcije sapnika ali požiralnnika: tudi ljudje umrejo, in takih primerov ni malo, zaradi grižljajčka jabolka, ki se jim je zataknil, ali zaradi požirka vode.

Bomo zato nehali jesti jabolka in piti vodo? Ne.
To mogoče pomeni, da  jabolka in voda niso naravni? NIKAKOR ne.
In ali to mogoče pomeni, da jabolka in voda za nas niso dobri in zdravi? Nikakor in absolutno ne.

[Nanook]

Mogoce se nekaj. Situacijo s surovo hrano (bodisi BARF, RMB ali kaj trejtega) spremljam ze nekaj let preko mailing list.
Kljub "pravilni, naravni, evolucijsko, biolosko primerni prehrani" se pojavljajo:
-poskodbe poziralnika, zelodca, crevesa
-gastritisi, IBDji, driske, zaprtja,...
-alergije
-tezave z usesi (nalasc napisano v svoji vrstici)
-slaba dlaka
-odpoved ledvic
-tezave z jetri
-tezave s srcem
-artritis
-displazija (taka in drugacna)
-hernije
-pankreatitis
-tezave z zobmi, dlesnimi
-...

Posebej zanimiv pa je bil primer vzrediteljice, pri kateri je mladic (tretja generacija psov, ki so ze od rojstva izkljucno na surovi hrani-pac od takrat ko lahko jedo trdo hrano) fasal IBD.

Zato se tudi ne strinjam, da je surova hrana resitev vseh tezav, ki jih nastevate na spletni strani.

[Povejnaprej]

Nanook,

ni problem, na tehnična vprašanja o prehrani bom že še lahko odgovorila. Če je res kaj nujnega, pa lahko tudi na mail. Gre mi predvsem za to, da bi ljudje doumeli princip tega hranjenja in kaj vse lahko pri psu s tem dosežemo.  

O divjem psu samo toliko: kakterokoli že izberemo, ne moremo mimo dejstva, da briketi niso naravna hrana. V preteklem letu sem se s tem kar precej ukvarjala in prebrala okoli 85 knjih o prehrani in genetiki. In jih berem še naprej. No, priznam, v to sem bila malo tudi prisiljena, pa o tem kdaj drugič. Hočem reči, da definicij ne manjka, vseeno pa prehrana ni naravna samo zato, ker smo to jedli nekaj tisoč (ali tudi 10.000) let.

Primer: lahko 10.000 let jemo samo čips, pa zato ne bo postal naravna prehrana za človeštvo.

Pomembno je le, ob čem so se razvili geni in za kanide si to lepo opisala pri volku. Osebno menim, da žita tudi za človeka niso dobra prehrana. No, ne bi rada s tem razvnela še dodatnih duhov, vsekakor pa so za psa še toliko manj.

Glede cene: osnova prehrane so mirno lahko obrezki za pse, ki stanejo cca. 1 €. Mi dajemo skoraj vsak dan še goveje kosti za juho, na katerih je tudi malo mesa, ampak zelo malo. Te tudi stanejo nekaj nad 1 €. Če so te kosti mehkejše, jih tudi pojejo, samo dlje traja, da jih zgrizejo. Mozgove kosti jim pa razsekam, da laže pridejo do mozga, saj surovi mozeg je eden najbogatejših virov hranil za karnivore. Če ne dobim obrezkov, zaprosim mesarja, da mi s svinjskih reberc odreže meso, in to mi potem tudi računa okoli 1,2 €/kg. Od mesa dobijo le 1x ali 2x na teden drobovino, 1x ali 2x ribe (najcenejše ribe stanejo nekaj nad 3 € kg v Leclercu, iz konzerve pa 0,46 € za konzervo v Eurospinu). Občasno pripravimo kašo iz drobovine ali mletega mesa, zelenjave, maščob, surovih jajc, jogurta in prehranskih dopolnil. Za tri pse odštejemo približno 25 do 40 € na teden, odvisno, kaj tisti teden kupim.  Č dobim lepe kosti po ugodni ceni, kupim več in zamrznem. Sicer pa ničesar ne zamrzujemo.

Treba je upoštevati, da zaradi hranljivosti in večje biorazpoložljivosti surove hrane dnevni obroki niso niti približno tako veliki, kot so bili z briketi.

[nyssa]

Berem vas in berem...in razmišljam in se odločam...in še malo berem...in raziskujem...in razmišljam...in prišla sem do zaključka,da poskusim s to dieto za vsaj dva tedna oz.mesec dni. Ne bom rekla,da me je prepričalo,prepričali me bodo samo rezultati na mojih psih in potem bom lahko tudi sama pisala o pozitivnih in negativnih učinkih tovrstnega načina prehranjevanja.

[Povejnaprej]

Če surova hrana za pse ni naravna, katera pa potem je?

Tega najbrž na mailing listah niso povedali, razen če so se tam na veliko pojavljali (seveda prikrito) predstavniki izdelovalcev pasje hrane, ki potem širijo horror zgodbice o zadušitvah s kostmi in podobno.

Saj niti ne priporočamo, da bi psi morali jesti tako kot volkovi, to tudi ni mogoče, ampak vsekakor bi morala biti njihova prehrana bližja volčji, kot pa naši. Se pravi, ne bi smela biti kuhana. Tudi odpadki niso naravna hrana zanje, to je le nekaj, s čimer so se morali sprijazniti, ko so se odrekli svoji samostojnosti pred 10.000 leti - ali pred 15.000 leti, odvisno, kako ta dogodek časovno definiramo.

OK, so torej karnivori, so kanidi, so sorodniki volka in jesti bi morali naravno. To smo torej ugotovili. Seveda takrat ni bilo današnjega goveda, svinj in piščancev. Saj tudi mi jemo sadje in zelenjavo, kakršne smo razvili v zadnjih 100 ali 200 letih, prej teh velikih vodenih puhlih plodov ni bilo in tudi niso naravni. Vsi torej jemo približke tega, kar bi morali jesti. Le da se je pasji približek žal preveč oddaljil od originala. Skratka:

- najslabši so briketi
- potem je kombinacija briketov in surove ali kuhane hrane
- potem je kuhana hrana
- potem je kombinacija kuhane in surove
- najboljša na tej lestvici je surova naravna hrana.

To je dejstvo, pa karkoli na listah že pišejo. In če je to ljudem všeč ali ne. Dokaz? Ker s takšno hrano odpraviš večino manjših zdravstvenih težav in tudi precej velikih. To smo izkusili sami, brez izjeme pri vsakem psu. Ravno zato si pa z vsem tem sploh dajemo opravka. Več o boleznih pa kdaj drugič.