BBC novice

[Maja.]

Pa to ni res, no.

Človek se trudi, da bi vzrejal vestno, po pravilih, dobro za pasmo in psice same.... Potem pa se pojavljajo taki članki in uničijo še tisto malo...

Mah ne vem no-vse tole je voda na mlin "čistokrvnim brez rodovnika".

[Ferry]

Seveda pa bi se tukaj moralo definitivno nekaj narediti tudi na sodnikih, sojenju, telesnih ocenah in vzrejnih pregledih, ki bi morali biti izredno strogi, v standardu in ljudje, ki delajo to bi morali biti dejansko strokovnjaki (tudi veterinarji bi morali biti med njimi), ljubitelji pasme, ne pa vsak iz ulice, ki si je pač želel biti sodnik, pa psa od blizu še videl ni, kaj šele da bi bil lastnik psa.

Najbolj mi je bilo zanimivo, ko sem enkrat opazovala sojenje sodnika, ki je po profesiji tudi veterinar in ne morem povedati, kakšno zgrožanje razstavljalcev je požel, ker je izločal pse z deformacijami  (nepravilna okotenost, krive noge, vnete oči, krivi hrbti, deformiran tek, zobovje, ...). Potem so pa ljudje stali pred ringom in komentirali "butec sploh ne ve kaj dela, naš je prvak, saj vedno zmaguje. Mislim, da bi se morala tudi tu začeti kvalitetna selekcija, vendar žal temu ni tako, ker med sodnike zahajajo vedno večji amaterji, ki še standarda ne poznajo, kaj šele osnovne anatomije, karakterja psa.

LP

[Nataša47]

Med kinologi in veterinarji obstaja ta razlika v mnenjih že zelo dolgo. Glede na to, da veterinarji s svojimi trditvami delajo škodo svojemu poslu, pa tudi sicer, bolj zaupam veterinarjem kot kinologom. Seveda, sem pa jaz le laik, samo ljubitelj psov, in mi je hudo, ko vidim psička, ki hlasta za zrakom, lastnik pa mi brezbrižno pove, da je to za njegovo pasmo normalno.

[Ferry]

Definitivno bi se zadeva zboljšala, če bi se s kinologijo ukvarjali ljudje iz ljubezni in ne zaradi zaslužka in tu bi se že 1/2 stvari rešila.

Se strinjam glede veterinarjev, ampak, se mi zdi, da bi bilo dobro, da bi se mogoče za sodniški izpit, trebalo naučiti tudi nekaj o anatomiji in nasplošno o pasji konstituciji, telesu, funcijah, okvarah, ..., tako, da bi tudi sodnik bil sposoben prepoznati določene deformacije psa.

LP

[Kalsang]

Pa tudi za inštruktorsko licenco je treba poslušati in odgovarjati osnove pasje anatomije, veterine in prve pomoči.

Problem Anglije je tudi ogromna produkcija rodovniških psov. Res ogromna. Samo za primerjavo, rodovniških shih tzujev se tam vsako leto skoti več kot tisoč, pri nas smo veseli, če jih je več kot dvajset. Anglija se smatra za matično deželo shih tzujev, ker so predvsem Angleži pasmo razvili v Evropi. Pri vsej tej ogromni količini mladičev, jih je več kot 70 procentov neprimernih za nadaljno vzrejo zaradi hudih napak. Izda se jim rodovnik, na katerem piše, da se z njimi vzrejati ne sme, toda kljub temu se koti ogromno rodovniških psov s temi napakami. To lahko pomeni samo eno, da angleška kinologija še zdaleč ni poštimana, da nima ustreznih pravil, ki bi preprečevala rojevanje takšnih rodovniških psov. Pri nas je od tistih dobrih dvajset mladičev, ki se letno skotijo, velika večina primerna za vzrejo, saj nimajo teh napak. Še najhujša, ki se v tej smeri pojavlja so nespuščena moda (upam, da bo tako ostalo).

Ne me narobe razumet. Ne pljuvam po Angliji, rada bi samo podala nekaj dejstev o tamkajšnji situaciji. Še vedno je tam nekaj legendarnih, izvrstnih vzrediteljev in nadvse sem ponosna, ker so med predniki mojih psic tudi psi iz njihove vzreje. Toda to je špica, masa je pa nekaj drugega. In prispevek BBC je odraz te mase.

[Kalsang]

Ker nisem (še) sodnica, o prepustnosti izpitne komisije težko kaj rečem. Tudi osebno sem dostikrat zgrožena, ko vidim, kako sodijo nekateri sodniki, pa ne samo all rounderji, temveč celo takšni, ki so dotično pasmo več let sami vzrejali. Moja prijateljica, sodnica specialistka za mojo pasmo o tem fenomenu preprosto pravi, da nekaterim pač ni pomoči, ker so že od rojstva slepe kure. V prevodu, nimajo očesa za telesno zgradbo in pasemske karakteristike. Mogoče bi pomagalo, če bi bilo treba delati izpit tudi v ringu ali direktno na psu: ga oceniti pred sodniško komisijo. Tako pa na samem izpitu zahtevajo samo teoretično znanje. Standarde se vsak lahko nauči na pamet in jih zdrdra, čez pet minut pa že pozabi. Saj veš, tako je tudi na marsikateri fakulteti. Med sošolci na angleščini sem imela dosti primerkov, ki po angleško skoraj niso znali povedati stavka, ne da bi pri tem naredili vsaj tri napake. Pa so diplomirali. In zdaj učijo angleščino naše otroke. Fajn, ne?

[Ferry]

Bravo, se popolnoma strinjam, točno to se dogaja in najbrž se bo tudi v nadaljnje.

Baje, da se v avstraliji učijo tudi na praktičnih primerih in ne samo teoretično, kot si lepo povedala, ni vse v znanju standarda, ampak tudi v gledanju psa - znati pogledati in to primerjati s standardom. Poznam jih kar nekaj, ki znajo standard, ko pa pride do dejanskega ocenjevanja, pa dejansko brcnejo v temo.

nezzek,

rada slišim, da obstajajo še taki strokovnjaki, zato, ker vedno bolj po razstavah opažam, da se pojavljajo beagli z takoj opaznimi napakami, tudi degeneracijami, npr. beagle, ki sploh ne da noska na tla - očitno ga sploh ne zna uporabljati za svojo prvobitno nalogo - gonjenje in normalno gozda še od blizu videl ni, streniran pa je, da teče v ringu kot strojček z glavo pokončno, kar absolutno ni njegova lastnost, ampak ok ring, potem ga pa vidiš izven ringa pa je pes čisto enak, stoji kot robotek. Karakter: zamorjen, žalosten, plašen, ustrahovan, kar beagle lepo pokaže z nedvignjenim repkom, žalostnimi očki, kar je spet degeneracija karakterja. Potem nasplošno gibanje, groza, psi niti tečti več na znajo, noge mečejo na iks, da misliš, da se bo sam sebe spotaknil, pa da ne govorimo o kolčni displaziji te pasme, ki naj bi veljala za najbolj zdravo med pasmami, žal je ta bolezen že krepko prisotna tudi pri nas in ne samo v tujini, kjer je v velikih državah za vzrejno dovoljenje obvezno tudi že slikanje kolkov. Zakaj? Zaradi deformacije pasme.

LP