-Najbolj pri šeltiju me skrbi njegovo lajanje ker je ovčar. Ima kdo izkušnje s to pasmo v bloku? Namreč nočem da se mi začnejo čez nekaj mesecev buniti sosedi, da je moj pes preglasen :/ Se ga da nauciti, da ne laja zmeraj ko gre nekdo po stopnicah gor ali dol, skratka mimo vrat? In če mi to celo rata, kako je v najini odsotnosti ko bo sam doma?
- Jaz imam drugače zelo fleksibilen urnik, kar pomeni da delam od doma in še to bolj 2,3ure na dan.. Psa bom vzemal čimveč z mano, a na določene stvari ga vseen ne morem. Načeloma se to sliši kot plus, ker bo pes veliko v moji družbi, a po drugi strani a mu ne bo potem še bolj težje razumet, da jaz nekam grem in je sam ker se bo razvadu? Če ne drugega, vsak dan letim ven kam na kosilo, na faks ali na 100 drugih opravkov.. in povsod psa ne morem z sabo.
S to konkretno pasmo žal nimam izkušenj, imam pa nekaj izkušenj z lajanjem psov nasplošno. Bistveno pri vsakem psu je, da se ga že od začetka uči, da naš odhod / prihod za psa ne pomenita nič posebnega. Torej nobenega poslavljanja, ko gremo in nobenega pretiranega veselja, ko se vrnemo. Pes svoje "samote" tako ne bo dojemal kot travmatično, temveč kot normalno stvar v njegovem življenju. Prav tako se psa (govorim na splošno) lahko odvadi lajati na mimoidoče na hodniku, je pa res, da je lahko ta proces učenja pri nekaterih psih nekoliko daljši.
Strinjam se z vami, da psa ne morete vedno vzeti s seboj in menim, da je občasno puščanje psa samega doma dobrodošlo. Nikoli namreč ne vemo kaj se lahko pripeti, in bo pes
moral preživeti nekoliko časa brez nas.
Konkreten primer imamo v našem bloku, kjer je sosedov pes večino svojega življenja preživel s svojo skrbnico. Ko je le-ta umrla, je nastal problem, saj pes ni bil navajen biti sam. Sedaj, v času odsotnosti novih skrbnikov, laja, tuli, se "meče ob tla". In to je sposoben početi ves čas, ko ni nikogar doma. Res pa je, da so se tudi oni s tem sprijaznili v smislu: "Tako pač je in mi ne moremo nič narediti", kar seveda ni popolnoma res. Moteče je pa za vse nas, ki smo takrat doma.
- po celem stanovanju mam bolj kot ne ali parket ali luminate. Se mi ne bo pes na takem pobil, ko se bo igral? Lahko že kar začnem denar stran dajat za tepihe ali to ne bo nujno?
Jaz imam doma položen parket, laminat in ploščice. Imam srednje velikega psa (35 kg) in dve mački. Talne obloge (torej niti parket, niti laminat, niti ploščice) nobenemu od njih ne povzročajo težav, saj so se kaj kmalu naučili kako izkoriščati njihove prednosti in slabosti (pravočasno "bremzanje" in namerno drsanje
). Res, pa je, da se zaradi pasjega norenja nekoliko poznajo odtisi krempljev na parketu.
Tepiha oz. tapisona jaz niti ne bi svetovala, saj ga je bistveno težje čistiti kot laminat, parket, ploščice. Čistiti ga je pa treba (umazanija, zajedalci, morebitne prebavne motnje psa/mačka, dlake,...). Pri nas se je tepih / tapison (dokler smo ga še imeli) izkazal tudi kot krasna zabava za mački, ki sta ga s pridom izkoriščali za praskalnik
(Prepovedane stvari so očitno res bolj zanimive od dovoljenih
)
- S punco sva na dolgo in široko premlevala o tem, ali pes ali mačka.. In pri vseh polnih mačjih hišah in daritvenih oglasih, naju še zmer stiska tud za mucka. Kolk priporočljivo je imeti 2 taka mladička naenkrat skupaj? Oz. mucek bi bil verjetno kak mesec ali dva prej pri hiši. Je priporočljivo oba pustiti spuščena v določenih prostorih skupaj, ko ni nobenega pri hiši, ali raje koga v box da ne bo raztura nazaj doma? Bognedej kakega fighta?
Mucek in psiček gresta zelo lepo skupaj. Jaz bi ju vsaj na začetku med odsotnostjo ločevala, ker bi oba skupaj pogruntala vsaj 10x več lumparij kot vsak posebej.
Se strinjam z Lanabelo. Mi smo najprej imeli psa, ki je pri svojih 5 letih dobil za partnerja malega muca in sta se dobro razumela. Sedaj imam dve odrasli mački, ki sta "dobili" pubertetniškega psa. In se tudi dobro razumejo. Jih pa ne puščam samih brez nadzora. Za psa smo kupili tudi bivalni box, ki se je izkazal kot krasna več funkcijska rešitev. Pes ga jemlje za svoj "brlog" in se vanj umakne, ko želi imeti mir ali ponoči spat. Prav tako v njem preživi čas, ko nas ni doma.
In nasploh, po vsem omenjenem, katera pasma bi bila sploh bolj primerna? Jaz načeloma nisem pristaš dolgih sprehodov, ampak za psa bom tudi tole naredu. Drugače pa preferiram igro s psom, se prav metanje žogc, palic, "rausanje" in ostale otročje bedarije
Skratka, čeprav ne maram dolgih monotonih sprehodov, se vseeno ogromno ukvarjam z njem. Je zarad tega katera pasma od teh dveh bolj primerna zame? Sta nama pa drugeče oba zelo zelo všeč in verjamem, da ne bi zgrešila pri nobenem. Tud poznava jih kolkertok že. Cairn je pri sosedih od njenih staršev, škotski ovčar (načeloma itak mal večji šelti?) pa kar pri starših..oz NAŠ
Kot že rečeno ne poznam osebno nobene od pasem, ki jih navajate. Tukaj bi vam predlagala, da se obrnete direktno na vzreditelje ene in druge pasme, ki vam bodo najbolj znali predstaviti lastnosti / zahteve / morebitne posebnosti obeh pasem.
Sama sem že prej imela mešanca, sedaj imam spet mešanca. Pri prejšnjem nismo vedeli kaj bo iz njega nastalo, saj nismo poznali staršev, pes je k nam prišel kot mladič.
Psa, ki ga imam sedaj, sem vzela iz zavetišča. Pri izbiri psa je glavno vlogo igral moj način mojega življenja, aktivnosti, hobijev ter karakter psa. Navdušena sem nad njihovo strokovnostjo, saj imam sedaj zame popolnega psa.
Več strokovnjakov za pse priporoča, ne glede na pasmo, vsaj 45 minut sprehoda dnevno. Nekateri to razlagajo tudi kot primerjavo s pticami in zakaj imajo le-te krila - ker morajo za normalno življenje vsak dan leteti. In zato ima riba plavuti - da plava. Kuža pa mora hoditi (gibanje na, čeprav ogromnem vrtu, naj ne bi tega nadomestilo - pes potrebuje sprehod).
Priporočila bi vam knjigo Psi za telebane, ki na praktičen in zelo berljiv način opisuje kako izbrati psa, kako se pripraviti na njegov prihod, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri, vzgoji, kako odpravljati morebitne težave, in še in še.
Želim vam "srečno roko" in krasne kosmate prijatelje.
Jana. Vse pravice pridržane.
