Dr. Muc (april 2006 - 27. julij 2008)
Včeraj pozno zvečer nas je mnogo prezgodaj in povsem nepričakovano zapustil naš mali dudarček dr. Muc.
Zadnja dva dni je imel malo prebavnih težav, vendar je bil živahen in nagajiv kot vedno. Še zvečer, ko sem pripravila večerjo našim štirinožcem, je veselo pritekel in se mi muzal okoli nog ter predel, kot je znal le on. Potem sem sedla pred TV in si brezskrbno prižgala cigareto. Tako sem sedela kakšnih 5 minut, ko me je Marko začel klicati, naj hitro pridem, da je z Dr. Muc-em nekaj hudo narobe. Takoj sem tekla tja in ga našla na tleh. Jokal je in težko dihal, ni mogel vstati. Rekla sem Marku, naj ga zavije v brisačo, da se obujem. Takoj sem klicala dežurnega veterinarja in na kliniki smo bili že čez slabih 10 minut, veterinar z asistentko pa minutko za nami.
Tam si se, dragi moj, že prenehal odzivati, začel si izgubljati zavest. Veterinar je naredil vse, kar se je dalo, te oživljal... Ko si še zadnjič dvignil glavico in me pogledal, sem v tvojih očeh videla, da veš... Še enkrat si globoko zavzdihnil, potem pa si se umiril. Samo srček je še utripal. Ni te bilo več. Vedela sem, da te ni več, pa sem vseeno pogledala veterinarja in še zadnjič rekla: "Prosim...". Spet injekcija za injekcijo, oživljanje, potem pa besede, ki sem se jih bala: "Dovolite evtanazijo?" Pogledala sem Marka, ki te je držal za tačko. Samo pokimala sem. Solze so kar same tekle in v mislih so se mi odvrteli spomini. Ko si prišel k meni s svojo sestrico, sta bila tako nebogljena. Z Markom sva vaju hranila na stekleničko in ti si tako rad jedel. Tak cukrček si bil, vedno bi bil v naročju. Potem si zrasel, postal si krepak fant. Zdaj pa…
Odšel si. Iz našega življenja si odšel v dobre pol ure! Odnesli so te stran od mene, zavitega v brisačko. Z Markom sva odšla domov brez besed. Z bolečino v duši in vprašanjem, zakaj. Zakaj ti? Danes zjutraj sem pripravila hrano. Avtomatično tudi zate. Potem pa boleče spoznanje… Da ne boš nikoli več pritekel k meni. Da mi ne boš več kuštral las in mi nagajal. In strah, kako naj povem naši Astrid, saj si bil njen ljubljenček.
Radi te imamo. Vsi tvoji.