Moj Roki

[skogkatt]

Sem zelo vesela s solzicami v očeh

[moonbeam]

To je bila zame velika preizkusnja. Tako hudo mi je bilo. In na trenutke sem bila tako kot da bi kdo pipo odprl...ko si poleg in gledas kako se bori. Ko sem lahko samo cakala. In ko zelis da te pustijo na miru,nic noces od njih, pa ti recejo, ves koliko je psov zunaj,si bos novega nabavila. Vsi gledajo samo na denar. Kaj jih briga za koga bom jaz dala svoj denar. Za Rokija mi ni nic tezko. Pa saj ne razumejo. Se sploh ne silim. Taksna pac sem. Priznam,raje dam za zival kot zase. Pa kaj. Nikomur ne delam skode. Ampak tega ne razumejo. Zadnja beseda bo moja. Ne morem brez Rokija. On je moj Roki. Samo Roki, in ne nek pes,ki je zamenljiv. Vem kako se pocutite, ker vem, da ste taksni kot jaz. Naj pes ne bo nekaj samoumevnega v vasih zivljenjih, pes ni samo pes, je veliko vec. Hvala vsem! Bilo vas je veliko. Roki pa vas bo se naprej razveseljeval s slikcami 

[zalarjeva]

Joj kako te razumem! Tudi jaz imam starejšega psa in mi je hudo že ko pomislim, da imava samo še par let skupaj Zadnjič ga je napadla sosedova rottweilerka, zapodila se mu je naravnost v vrat in sta se stepla. Sem pomislila, to je to... Sem jo brcnila, pa ni nehala, sem vzela šibo pa sta tako skakala sem in tja ter se grizla, da sem se bala, da bom zamahnila po mojem. Zraven sem se tako drla NEEE, da mi je skoraj glasu zmanjkalo. Mimogrede psica ima 2 leti, moj pa 10. Hvala bogu, da je Nik še v dobri fizični kondiciji. No po nekem času sta se le nehala tepsti in je una stekla stran. Nik je malo šepal (sem si rekla pa ne da je kaj narobe, pa spet ta tačka, ki je že tako boga). Nekaj časa nazaj je dobil precej močan ugriz od sosedovega rottweilerja in smo ga pozdravili. Ko sem videla kako psica teče proti Niku renčeče, sem samo molila, da ne bo še pes za njo pritekel, ker to bi bil konec, zagotovo, 2 psa na mojega starčka. No Niku ni bilo nič, s tačko nič, bil je malo poslinjen in v šoku- tale dolga dlaka ga zelooo rešuje. Sem ga fajn pocrkljala pa je bilo vse o.k. Ne krivim psov, krivim lastnike. Nevem zakaj spuščajo pse, ki niso niti malo socializirani,neprestano zaprti, za ograjo ali v pesjaku. Ni čudno, da takoj zbeži, ko ima priložnost. Ne bi pa mogla dokazovati krivde, ker je bil moj pes tudi spuščen. No hvala bogu se je vse dobro končalo, groza me je bilo, ko sem pomislila, da mi ga bo spica pokončala, samo se Nik ne da, se je dobro branil in jo ugnal stran.
In se spomnim, ko je imel operacijo, ko mu je počil mehur. ko sem jokala pri veterinarju, ko se veterinarki ni sanjalo kaj mu je in je rekla samo: full se dobro drži glede na to kako mu je hudo. Ko je videla da jokam, je rekla naj ne jokam (kako ne,č če mi je naštela možnosti kaj vse bi lahko bilo- tumor, povečano srce, vnete celice,...o počenemu mehurju nič). V tistem me je klicala babi s katero sva bili dogovorjeni, da pridem na kosilo. Ko sem ji povedala zakaj jokam je rekla: pridi no, saj boš drugega kupila, saj jih je polno. Sem seveda rekla samo, da me ne bo, da bom ostala z njim in da nočem nobenega drugega, da je nezamenljiv, da je moj najboljši prijatelj...Ni razumela: naj vseeno pridem na kosilo. Pa ga ima zelo rada, vendar ni imela nikoli domače živali in ne razume. Tudi jaz raje dam zanj kot zse, raje dam za živalce, ki potrebujejo hrano, kot zase. Takšna sem in marsikdo me razume. Zato se pa na tem forumu tako dobro počutim, ker smo si po večini v tem enaki .
In sem res vesela, da gre Rokiju v redu in vedno bolje. Zelo bom vesela novih slikc! 

[Yo]

Pusti take ljudi. Ni vredno. Jaz že mesece poslušam, zakaj ne "dam stran tega grdega psa". Grdega? Ja, OK, ima kup bradavic, ki grdo izgledajo. Pa težave z dihanjem in s srcem. Pa zna bit zoprna. Pa maček je na dragi dietni hrani. Ja, pa kaj potem? Tisti, ki so mi blizu, razumejo. Tisti, ki se jim zdi vse skupaj bedasto, so mi predaleč od srca, da bi se sekirala.
Vse najlepše želim tebi in Rokiju ter vsem, ki vaju imajo radi.

[oaza88]

se podpišem pod tole, Alba - z ledvico vred. Eni pač ne razumejo in eni tudi nikoli ne bodo - škoda zanje; ne vejo, kaj zamujajo.
Mi se imejmo pa še naprej lepo s svojimi najboljšimi prijatelji in mislimo tudi na Rokija in jokajmo od žalosti, ko mu gre slabše in od ganjenosti, ko mu gre dobro in še naprej podpirajmo njegovo "mamico" in njeno neizmerno ljubezen do njega.
Veliko optimizma želim vsem ljubiteljem živali, še posebej vsem tistim, ki ravnokar preživljajo ne ravno svetle trenutke s svojimi kosmatinci. Srečno vsem skupaj!

[TalQec]

tudi jaz sem srečala kar nekaj neprijetnih ljudi, ko mi je mojega psička povozil kombi. bila sem zelo žalostna. nekatere sošolke pa so mi govorile, da bom že drugega dobila.. ampak jaz si ga nisem želela... čez 3 mesece smo se vseeno odločili za nakup novega psa, ki je zdaj moje sonce, ki sije podnevi in ponoči. lp in Rokiju od Charlija!!

[nezzek]

tudi jaz sem srečala kar nekaj neprijetnih ljudi, ko mi je mojega psička povozil kombi. bila sem zelo žalostna. nekatere sošolke pa so mi govorile, da bom že drugega dobila.. ampak jaz si ga nisem želela... čez 3 mesece smo se vseeno odločili za nakup novega psa, ki je zdaj moje sonce, ki sije podnevi in ponoči. lp in Rokiju od Charlija!!

Joj Axi je bil pa legenda!! Včasih razmišljam kako bi užival skupaj z Bello na sprehodih (kokerčka na kvadrat )!
In ravno tako je bila Dara (moja prva beseda in barvarka ki me je spremlajla prvih 10 let mojega življenja) in tudi Pdgey (skobčevka) je bil, pa da ne pozabim na Vilija (mojo prvo domačo žival-morskega prašička),.. pa še bi se kakšen našel..

Roki ti si pa ŽIVA LEGENDA!!
Prav pašeš tja v tisto jesensko listje, tako po barvi, kot po pomenu "jesensko listje, jesen pasjega življenja"..
Uživajte!!