Živjo!
Tukaj dr. Cockta. Zadnje tri dni intenzivno pomagam pri zdravljenju svoje šefice in to tako, da vtikam svoj nos povsod. Tja, kamor je treba in tja, kamor ni. Za svoje osnovno poslanstvo smatram to, da mora biti skoz pokrita z deko. To najlažje kontroliram tako, da sem zraven pokrita še jaz in ji ležim na nogah, da ne mrda.
Ja kaj - zdravnik je reku počivat, a ne? Jaz samo ubogam navodila, ker ona bi drugače kar bluzila po stanovanju in verjetno bi se ji zdelo, da mora nujno prav zdaj takoj tamle na polički prah pobrisat.
Če ležanje na nogah ne pomaga, se premaknem malo višje in poslušam, če ji kaj kruli po želodcu.
V primeru, da ja, izkoristim gužvo, se napotim v kuhinjo in jo od tam kličem z raznimi prefriganimi zvoki. Potem misli, da sem jaz uboga reva lačna, pa pride in mi da kakšno malenkost. Če imam srečo, se spomni še zase kaj vzet. Ampak ne vedno - dost je zabita na tem področju. Kar vam pove že dejstvo, da ne je Mesa.
Pa kje sem jaz najdla šefico, ki ne je Mesa? A bi še nas pse kdo kaj vprašal, preden nas oddajo v takle? Tu mač, res...
Mal me pa skrbi, ker ji tud čokolada ne paše. Da ne bo konec sveta mogoče? To se pa še ni zgodilo, odkar tukaj stanujem. Na čokolado je trzala tud sredi noči, zdaj pa nič. Hmmm?
To bom še spremljala in vam poročala, da mi boste kaj svetovali.
No, pa gremo nazaj na trebuh ležat in počivat. Na nogah me tačas nadomestita Sherry in Pepsi, da nam kam ne pobegne. Ja kaj ste pa mislili, ta stara je z vsemi žavbami namazana in vse tri smo ji komaj kos!
Nisem vedla, kako ta malima dvema znese jo imet pod kontrolo, ko grem jaz na mojo dnevno dozo dirkanja s Čopi. Zato sem danes naštimala skrito kamero, preden me je prišla iskat gospa sprehajalka in z olajšanjem ugotovila, da je bilo tudi brez moje prisotnosti vse v stilu "ležimo kot krave". Tako da bom šla jutri z malo lažjim srcem na ta dolg sprehod.
Vsak večer tudi preverim, če ima še vročino in v ta namen strokovno uporabim svoj nos čisto od blizu. Takole:
Je boljše kot vsak termometer, vam rečem.
Danes sem z olajšanjem ugotovila, da ji gre na bolje, ker je že cele pol ure skovikala po telefonu, da nisem mogla spat po kosilu.
Takle 'mamo. Lep pozdrav iz bolnišnice na sredi mesta!
dr. Cockta, horjulska terapevtka