Ne maram petard!
To je dejstvo. Čeprav sem drugače zelo pogumna psička, mi gre tole pokanje res na živce. In če me ne bi bilo tako strah - pa če bi mi dovolili, bi koga od "metalcev" z veseljem ugriznila v rit. Pošten pes se še polulat ne more v miru, kaj se pa to pravi.
Cel večer sem takole prestrašeno gledala (ne, niso mi namontirali barvnih leč):
Niti pasji nasmešek, ki so mi ga poslali Maj, Neli in Skogkatt, me včeraj ni zanimal, čeprav ga imam drugače kar rada. Se je pa zato zadnjič slikala z njim moja mami v službi - to je tam, kjer dobi denar za klobase. Saj me je vprašala, če ga lahko za en dan odnese, pa sem ji dovolila. Je šel z njo sam preCednik države na novoletne počitnice in se je menda zadnji moment nehala afnat, preden je vstopil...a ni koza, če mene vprašate.
Ampak evo ga - tukaj sta dve slikci posebej za šefico od Mile in Melija!
Moram baje še vprašat teto Cats, če je zdej zadovoljna?
Lupčke vsem prijateljčkom.
Tudi tistim, ki mate mačke! Take in drugačne.
Vaša Cockta
Jana. Vse pravice pridržane.
