če je bilo o njej tu že toliko napisanega, naj bo pa še zaključek
V nedeljo smo se morali posloviti od naše Bine. Dočakala je skoraj 14 let, kar je pa pasmo ogromno (dejansko v Evropi ne poznam nobenega, ki bi živel toliko časa). Skupaj sva preživeli ogromno lepega, veliko me je naučila, veliko mi je dala
upam, da sem ji lahko jaz to tudi vrnila. Preteklo bo še kar nekaj solzic, preden bom lahko o njej govorila z nasmehom na obrazu. Vem, da je sedaj na lepem kraju, da spet lahko hodi, laufa in išče miške in da je ponovno pri močeh
Binča, lepo se imej tam na drugi strani mavrice
nikoli te ne bomo pozabili!