Uspavanje - kdaj?

[kocka]

Jaz sem se vedno spraševala, kaj naredijo, če pustiš truplo na veterini, ko smo mi pustili Naceta tam brez podatka, kaj se bo s truplom zgodilo... In si predstavljala vse mogoče grozne stvari.
Naslednjič bom definitivno izbrala nekaj, pri čemer bom vedela, kje je truplo dejansko končalo, ne glede na to, ali bo šlo za pokop ali krematorij.

[Jana]

Delim mnenje z mokso, saj imam morda od nje še nekoliko bolj samosvoj pogled na smrt in spominjanje na umrle.
Mi vse živali prepustimo veterini.

Sem mnenja, da naj se ob smrti ljubljenčka vsak sam odloči glede na svoje splošno prepričanje o zadevi. Nekaj, kar meni niti malo ni pomembno, nekomu drugemu mnogo pomeni in obratno. Svetovanje najbrž res ni na mestu.

[moonbeam]

Obcasno se srecam koga, ki me vprasa, kje je Roki? Pa moram prav pazit, ker je prva stvar, ki mi pride na misel ta, da recem ja na M. je. Potem se pa spomnem, da za svet ga vec ni, zame pa se vedno je tam gor.   
 

[Itlam]

Ja, odloči se, kot ti narekuje srce. Razum pri tem nima ravno kaj dosti.
Če se ti zdi, da se boš ob žari, ki bi jo po možnosti imela celo doma ali ob grobu počutila samo žalostno in bi te spomini boleli, je boljše, da ni nečesa, kar bi ti jih priklicalo v ospredje. Potem je boljše, da psa pustiš na veterini.

Če pa se ti zdi, da nek majhen spomin, del duše svojega psa mora biti s teboj, pa bi se jaz odločila za upepelitev ali pa grob na posebnem mestu.

Drži se,

[vellamo]

Moj je po krivdi veterinarjev umrl na njihovi veterinarski postaji in trupla niso hoteli dati domov... Na voljo so torej dali še kremiranje v Avstriji, kar pa bi po njegovih besedah dolgo trajalo in veliko stalo. Takrat se nekaj časa nisem pretirano obremenjevala s tem, kje je njegovo telo pristalo pa tudi v vrečki mi ga v bistvu itak ne bi bilo ravno fajn dobiti, če bi se odločili, da ga dajo...
No, to je bilo februarja in pred kakšnimi tremi meseci sem se začela kar precej sekirati zaradi tega. Predvsem zaradi nekaj stvari, ki sem jih prebrala na internetu o truplih živali, ki ostanejo pri veterinarju... Med temi informacijami je bila tudi ta, da gredo trupla v industrijsko predelavo in da potem iz njih naredijo kostno moko. Ne vem koliko je to resnično, srčno upam, da to ne drži in da je pravilna stvar, ki sem jo slišala, ta, da trupla (ko se jih nabere več) skupinsko zažgejo. Ne zdi se mi prav, da bi moj kuža, ki me je na žalost sicer spremljal samo malo manj kot dve leti, nazadnje končal kot kostna moka - kljub temu, da je res ostalo še samo njegovo telo..
Že zdaj se zaradi tega sprašujem, kaj naj storim ob smrti novega pasjega prijatelja... Saj upepelitev mi je še najbolj všeč, če ga že ne dajo za pokop nekje doma, vendar ne vem kaj naj potem z vsemi temi žarami? Do konca mojega življenja bi se jih nabralo že kar nekaj, to bi bilo potem precej morbidno. Če je le možno, se mi pokop za hišo zdi še najboljša odločitev, vendar mi tudi pri tem ni vse najbolj všeč. Ko se enkrat preseliš, izgubiš dostop do tega mesta in svojega psa na nek način prepustiš ljudem, ki tja pridejo za tabo.
Ker tako kompliciram, verjetno še dolgo ne bom našla odločitve, ki bi bila zame najboljša.

[Lanabela]

Jaz imam vse pokopane na vrtu, mama jih je raje pustila na veterini. Za upepelitev se mi pa po pravici povedano zdi škoda denarja, ga raje porabim za žive.

[jst]

povedal mi je, da sem s tem, ko nisem naredila pogreba, naredila grd kiks.
 

Kaj pa jaz vem ... Po svoje je to res, vendar da bi to držalo, da bi bil pogreb res "slovo", bi moral biti veliko kasneje. Ker nekaj dni po smrti ljubljenega bitja si preveč v šoku, da bi se zavedal, kaj se sploh dogaja. Tako da ... pogreb ali ne, čisto vseeno, vsaj zame osebno.
Smo pa tudi tu ljudje različni.

[Lynn]

ima kdo izkušnje s slovenskim krematorijem?
kaj bi se vi odločili
- pokop
- krematorij
- psa pustili na veterini
??

hvala za odgvore

Joj, a tako hudo je Teja, da moraš že o tem razmišljati?

No, jaz bom povedala svoje mnenje, da jaz nikoli nebi svojega psa pustila na veterini, to se mi zdi res najslabša odločitev, jaz recimo bi ga pokopala, ker ga želim imeti nekje kjer se ga bom lahko spominjala in hodila na njegov grob, tako da jaz ko bo čas ga bom pokopala na nekem lepem kraju, kjer je bil srečen, kjer sva hodila skupaj, in kamor ga bom lahko šla obiskat.

Teja, drži se!