mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
ponedeljek, 25.11.2024 : 02:06:06

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  zdravje  |  Tema: Uspavanje - kdaj?
Strani: 1 2 3 4 5 [6] 7 8 9 10 11 ... 20   Dol
Natisni
Avtor Tema: Uspavanje - kdaj?  (Prebrano 89321 krat)
0 članov in 2 gostov pregleduje to temo.
alexy
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.308



WWW
« Odgovor #75 : torek, 20.05.2008 : 13:58:20 »

Ja.
Logiran
Lynn
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.504


« Odgovor #76 : sreda, 03.06.2009 : 22:44:26 »

Moram povedati, da se mi zdi to (evtanazija) najbolj grozna stvar in upam, da mi ne bo kdaj psa potrebno dati na evtanazijo, ker bi imela občutek, da sem ga jaz ubila.. Osebno ga ni denarja na svetu, ki ga ne bi dala, da se mojemu kužku podaljša življenje in vprašanje, ki sem ga prebrala na prvi strani se mi zdi, da ga lahko postavi samo nekdo, ki mu pes ne pomeni prav veliko.. Mislim, če težko vstaja, pa kaj potem! Psi mi pomenijo vse na svetu in razen če pes ne trpi res zelo hudih muk, ga nikdar ne bi dala evtanizirat!!!
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #77 : sreda, 03.06.2009 : 23:01:42 »

Uh, Lynn, vcasih pa najvec lahko naredis za psa prav tako, da mu omogocis dostojanstven odhod. Sem bila sama v taki situaciji in vem, da sem naredila prav. Oz., naredila bi bolje, ce bi to storila ze kaksen dan ali dva prej.

Ne govorim o odlocanju za evtanazijo kar tako, ko se pac psa navelicas, ali ga ne zelis zdraviti, temvec o evtanaziji v trenutku, ko pes ne more vec in mu nas egoizem "obdrzati ga ob sebi se naprej" povzroca trpljenje. Ne odhajajo nasi psi vedno "v spanju", temvec je zelo pogosto tocka, ko moramo mi "prebrati" v pasjih oceh, da je cas za slovo in takrat je treba dati osebne zelje na stran in se odlociti v dobro psa, ceprav se to bere in dozivlja zelo grobo. Ob odhodu je treba imeti dovolj moci in stati psu ob strani tudi med slovesom.

Ni pa lahko, seveda ne, vendar oznaciti vse, ki smo se kadarkoli sprasevali o tem, kdaj je pravi cas za slovo, za ljudi, ki nam psi ne pomenijo veliko, je malo prehuda. Zame so neodgovorni tisti, ki za vsako ceno (tudi pasjega trpljenja) drzi psa zivega samo zato, ker ga zeli ob sebi.
Logiran

moonbeam
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.289


« Odgovor #78 : sreda, 03.06.2009 : 23:09:02 »

Se strinjam z Jano.
Prava odločitev ni vedno najlažja... Undecided
Logiran
Lynn
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.504


« Odgovor #79 : četrtek, 04.06.2009 : 15:16:19 »

No, jaz moram povedati, da ko je naš Boni zbolel in je bilo zelo zelo slabo z njim, mi je celo lastna babica rekla, ali se splača Bonija zdravit!?!  Angry  Bila sem ful šokirana, da lahko nekdo v moji lastni družini misli, češ škoda stran metat denar za psa, za katerega nihče ne ve, koliko časa ob še živel. No, in sedaj je Bonči čist normalen, samo mora jemati tablete in to je to.
Jaz ko je bil Boni par dni ful slab, sem tri dni jokala, ker sem se bala, da bo kar umrl in mi je še kardiologinja rekla, da se preveč sekiram, samo meni pes ni samo ena žival, ki pač dokler je zdrava živi, pol pa k zboli, pa jo dajmo evtanazirat..

Se pa strinjam, da če pes zelo trpi in mu ni več pomoči, da se ga odreši trpljenja, dokler pa je še kaj upanja, pa se jaz za psa borim, kakor bi se borila zase če bi npr. zbolela za rakom.

Moonbeam, sem pa prebrala tvojo zgodbo o Rokiju in moram povedat da sem imela jaz čist podobnega kužka kot je tvoj (ravno tako mešanec med škotskim in nemškim ovčarjem) in tudi mene so vedno dražili v osnovni šoli (norčevali so se tudi iz mojega mešančka, ki pa je bil ful prijazen kuža, tako kot tvoj Roki), tako da sem se tudi jaz malo zaprla pred svetom in imam morda zato še raje pse.
Logiran
Lynn
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.504


« Odgovor #80 : četrtek, 04.06.2009 : 15:27:07 »


Ni pa lahko, seveda ne, vendar oznaciti vse, ki smo se kadarkoli sprasevali o tem, kdaj je pravi cas za slovo, za ljudi, ki nam psi ne pomenijo veliko, je malo prehuda. Zame so neodgovorni tisti, ki za vsako ceno (tudi pasjega trpljenja) drzi psa zivega samo zato, ker ga zeli ob sebi.

Jana, nisem hotela reči, da ljudem ki dajo psa evtanazirati psi ne pomenijo veliko. Hotela sem samo povedati, da je nekaterim škoda denarja za psa, in ga nočejo zdravit. Če pa je pes hudo bolan in zelo trpi, potem pa seveda evtanazija ni sporna... Vem pa tudi, da je to zelo težka odločitev in da mora človek zbrati res veliko poguma, tako da se povsem strinjam s tabo Jana in z Moonbeam.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #81 : sobota, 06.06.2009 : 17:09:03 »

Zakaj za vraga pa bi moral pes zelo trpeti, preden bi se ga usmilila?
Logiran
Lynn
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.504


« Odgovor #82 : sobota, 06.06.2009 : 22:31:26 »

Zakaj za vraga pa bi moral pes zelo trpeti, preden bi se ga usmilila?

Vidim, da je to zelo pereča tema, nisem mislila tko, da bi moral zelo trpeti, hotela sem samo poudarit, da pač dokler obstaja možnost za izboljšanje ali ohranjanje stanja, da psa ne daš na evtanazijo. Nikakor nisem mislila tako, da bi moral pes zelo trpeti, preden bi se ga usmilila!!! Saj imam vendar svojega psa neskončno rada in ne bi hotela da trpi!

Ampak na forumu se ljudje ne poznamo in potem nek stavek, ki sploh ni bil mišljen slabo izpade narobe, kot v tem primeru...
Logiran
Lynn
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.504


« Odgovor #83 : sobota, 06.06.2009 : 22:50:06 »

Lanabela, jaz imam tudi doma samojeda, mislim pa, da sem vas enkrat srečala na razstavi.
Na srečo je moj samojedek  Kiss Kiss zdrav, vesel in živahen kuža, tako da, ne skrbite, da bo moral trpeti preden se ga bom usmilila. Moram reči, da sem kar malo prizadeta  sram, da kdo o meni misli tako slabo, ker vsi ki me poznajo, vedo, da za svoje pse skrbim tako dobro in ljubeče kot da so moji otroci..
Logiran
moonbeam
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.289


« Odgovor #84 : sobota, 06.06.2009 : 23:23:22 »

Lynn, sem prepričana, da dobro skrbiš za svoje živali. Če pes zboli, je prav, da se o njegovem zdravljenju pogovoriš z veterinarjem, ki mu lahko zaupaš, predvsem pa njegovemu znanju, ker ti bo edino on znal povedati, če bo zdravljenje pomagalo, oziroma kaj lahko naredite, če sploh kaj.
Ko sem z Rokijem zadnjič obiskala dr.M. in so bili rezultati porazni, mi je to povedal, čeprav s težkim srcem. Povedal mi je, da mu ne more več pomagati. Čeprav sem sama videla, da se je spet poslabšalo, sem čakala, da mi on pove. Ker včasih, kljub temu, da je pes hudo bolan in zgleda zalo slabo, se mu še da pomagati. Zato so pa testi in preiskave.
Ne se preveč obremenjevati s tem, kdaj bo čas in kako boš, če pride do tega. Uživaj zdaj s svojim samojedom  Kiss
Logiran
Lynn
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.504


« Odgovor #85 : nedelja, 07.06.2009 : 00:15:57 »

Pozdravljena Moonbeam,

se strinjam s tabo, imam dva psa in naš osemletni kavalir je imel pred časom hude težave s srcem, a na srečo smo ga še pravočasno začeli zdraviti, sedaj dobiva tablete za srce in zelo srečna sem, da se mu je stanje tako hitro popravilo. Razlog, zakaj sem napisala svoje mnjenje o evtanaziji pa je ta, da mi je kar nekaj ljudi, ko je bilo z kavalirčkom zelo slabo in je precej shujšal, rekli, češ ali se splača psa zdraviti. Zato sem pač napisala, da ne moreš psa dat evtanazirat takoj ko zboli, ker se predvsem srčne težave da zelo uspešno zdraviti in kuža lahko s tabletami živi še dve do tri leta (tako mi je rekla njegova kardiologinja). Seveda pa, če veterinar pove, da kužku ni pomoči, ga nihče, ki ima svojega psa rad ne bo pustil trpeti.

Sem pa prebrala zgodbo o tvojem Rokiju in moram reči, da me je ganila do solz. Tudi jaz sem imela svojega mešančka zelo rada, tako da sem povsem razumela tvojo bolečino in izgubo, ki si jo čutila ob njegovi smrti. Jaz samo upam, da bodo mojemu Boniju zdravila še naprej tako dobro pomagala in bo še dolgo z mano...

Lepo te pozdravljamo, Sara & Boni & Sacha
Logiran
moonbeam
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.289


« Odgovor #86 : nedelja, 07.06.2009 : 00:56:46 »

Seveda se splaca. Vsak euro se splaca. Dala sem malo vec kot 2000 eur za Rokijevo zdravljenje v parih mesecih. Niti avta nimam, pa so mi nabijali, da bi si ja raje avto kupila, kot da zapravljam za psa, ki je itak star. Zaradi tega, sem imela se pol leta z Rokijem. Marsikaj sem mu se uresnicila, predvsem pa bila z njem  Kiss. Sem pa hvalezna, ker je mozna evtanazija, ker ce druge pomoci ni, mu vsaj tisto ta hudo bolecino prihranis. In kot je napisala Jana, ne zaspijo vsi mirno, zato pa mu pomagas zaspati ti, ko vec ne gre. Res boli in ko stece tista tekocina, si zelis da ne bi, ampak ves, da je tako prav.

Pozdrav nazaj in cuvaj svoje prijatelje.  Wink
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #87 : nedelja, 07.06.2009 : 09:06:27 »

Veterinar (tudi Matko) ne pove vedno direkt, kaj je za narediti. Meni je samo rekel, da tumorja, ki ga je imel Maks, ne operira noben veterinar v Evropi in da bo vse praznike (bilo je pred 31.10. in 1.11.) na voljo ponoci in podnevi, ko ga bom rabila. In je res bil. 31.10.2003 ob 22.30, ko smo spoznali, da poti naprej ni vec. Spoznali smo sami, oz. nam je to "povedal" Maks. Matko je samo opravil "konec" z vsem razumevanjem do nas in nase odlocitve.

In to je to, kar hocem povedati. Lahko bi ga nosili lulat se en teden, en mesec ... Lahko bi ga vozili po injekcije ... Lahko bi se jokali ob njem ... Lahko bi cakali na ... Zdaj vem, da se je poslavljal ze dva dni prej. Pa smo cakali na cudez, ker ga nismo mogli/znali/hoteli pustiti stran. To je narobe in nic drugega. Seveda pa je narobe vsekakor tudi to, da psa ne zdravis, ko zdravljenje potrebuje, vendar do neke mere in ne cez tisto, kar se prenese in kar mu se omogoca psa vredno zivljenje. Kadar je upanje na izboljsanje.
Logiran

Laisha
še malo sramežljiv
**
Spol: Ženska
Sporočil: 80


« Odgovor #88 : nedelja, 07.06.2009 : 11:40:49 »

Nasega Runota smo z zdravili poskusali "obdrzati" kakšnih osem mesecev. Se danes ne vem, ce je bilo to prav, ce smo kaj spregledali, ce bi lahko naredili se kakšno preiskavo... Ce smo ga na evtanazijo peljali prekmalu ali prepozno.

Tiste mesece je bil ves cas nekdo pri njem, zaradi zdravil je jedel z roke, ker drugace ne bi jedel ob uri, imel dobre in slabe dneve. Vsakic, ko smo se ze odlocili, da ga peljemo zadnjic k veterinarju, je bil drug dan neskoncno boljsi - doma cisto prec, pri veterinarju zivahen. Zadnji dan mu iz smrcka zacela teci kri. Klic k veterinarju in veterinarkine besede: "Dovolj je." Samo kaj, ko se moj kuza ni obnasal kot onemogel seriorcek. Na poti tja je zacel siliti iz avta, pri veterinarju je zelel prevohati vsak kot, oznaciti vsak grm. Kot da ne bi hotel oditi. Ce sem racionalna, vem da je bila odlocitev prava, drug dan bi bila zgodba enaka, spet bi slo vse narobe. Mogoce bi ga morala pustiti ze prej. Del mene se bo vedno spraseval, ce je bilo prav, da sem bila jaz tista, ki se je odlocila, da je konec.
Logiran
Ursssa
nekaj malega že vem
***
Sporočil: 162


WWW
« Odgovor #89 : nedelja, 07.06.2009 : 12:47:36 »

Joj, groza me je, ko berem vaše zapise. Našega psa so brez moje vednosti dali uspavati enkrat poleti, ko sem bila jaz na morju. Niti poslovila se nisva. Tega mami nikoli ne bom odpustila.
Logiran
Strani: 1 2 3 4 5 [6] 7 8 9 10 11 ... 20   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  zdravje  |  Tema: Uspavanje - kdaj?
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines