mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
ponedeljek, 25.11.2024 : 02:58:12

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  zdravje  |  Tema: Uspavanje - kdaj?
Strani: 1 2 [3] 4 5 6 7 8 ... 20   Dol
Natisni
Avtor Tema: Uspavanje - kdaj?  (Prebrano 89330 krat)
0 članov in 5 gostov pregleduje to temo.
irena_p
nekaj malega že vem
***
Sporočil: 180


« Odgovor #30 : petek, 22.04.2005 : 12:56:56 »

Teja jaz ti predlagam ko bo čas za to, da ne greš sama. Nekoga poprosi naj gre s teboj, ker sama boš težko vozila potem domov.

Jaz sem se od mojega 13 letnega psa Runota poslovila z mojim očetom. Oba sva jokala kot še nikoli prej. So naju pa veterinarji s psom pustili še kakšno uro po evtanaziji. Tako da sva se v tisti uri oba pošteno najokala pa je bil še vedno problem potem v avtu saj so nama obema ves čas solze zalivale oči.

Drugače pa mislim, da je vsak dolžan spremljati psa na zadni poti. Ne vem jaz sem dobila občutek, da je bilo psu lažje. Čeprav vse tisto kar doživljaš ob tem ni prijetno. Meni je za vedno ostalo v spominu, ko sem ga po evtanaziji božala kako se je hitro ohlajal. In še danes, ko kdaj pomislim na to mi po licu priteče solza.

Logiran
irena_p
nekaj malega že vem
***
Sporočil: 180


« Odgovor #31 : petek, 22.04.2005 : 13:03:46 »

Od 16 letne muce pa se je poslovila vsa naša družina. Vsi smo jokali. Tudi veterinarka, ki jo je uspavala.

Nikoli pa ne bomo pozabili zadnjega pogleda muce. Prav vsakega posebej je pogledala v oči potem pa se zvila v klobčič. Kot bi se hotela prav od vseh posloviti.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #32 : petek, 22.04.2005 : 14:00:50 »

Prav te dni bo minevata dve leti, odkar sem morala peljati na uspavanje kar dve psici naenkrat, eno z možganskimi krvavitvami kakšen dan prepozno in drugo z rakom na jetrih morda kakšen dan prezgodaj. Peljal me je prijatelj, ki na psice ni bil navezan in se je zelo dobro držal. Če bi imela zraven še kakšnega, ki bi tulil poleg mene bi bilo pa res  preveč. 
Sicer je bilo zelo hudo in seveda sem jokala kot dež, ampak po svoje so bili zadnji dnevi s psicama tudi zelo lepi in dragoceni. Obe sta živeli polno pasje življenje, obe sta doživeli lepo starost. Zadnje dni, (v bistvu  so bili kupljeni z zdravili), je bilo prekrasno pomladno vreme, hodili smo na čisto kratke sprehode, psici sta si med seboj pomagali, no v glavnem se je Lisa, ki je bila že zelo senilna in je tudi izgubljala ravnotežje naslanjala na Belo. Šli smo do taprvega štora, psici sta se zavalili v travo in se sončili, jaz pa sem sedela na štoru in jih fotografirala (in potem nikoli dala razvit tega filma). Mislim da sta vedeli, da se počasi poslavljamo. Vse je bilo zelo mirno, spokojno, in tako sta tudi odšli.
Zelo sem hvaležna veterinarju, ki je z njima ravnal kot bi bili njegovi stari prijateljici. Psice sem doma pokopala skupaj, tako kot sta bili prej tudi vedno skupaj. Potem mi je pa začelo iti na živce, ker sem se še po nekaj dnevih  kar naprej cmerila, pa sem na pasji grob namesto rožic nasadila bučke. Zadeva se mi je zdela zabavna in namesto da bi se zjokala, sem se začela režati. In bučke so tisto leto lepo obrodile.
Logiran
Yo
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.836


« Odgovor #33 : sobota, 23.04.2005 : 20:36:44 »

Jaz mislim, da je po vsem, kar smo s svojim prijateljem doživeli in preživeli, edino, kar lahko naredimo to, da mu na koncu stojimo ob strani.
Kdaj, ti žival sama pove. Veš, ko ugasne tista iskrica v očeh, ko ni več pristnega veselja ampak le še trud pokazati veselje, da mi nismo žalostni.
Pri zadnjih dveh psih sem bila zraven, pri prejšnjih živalih enako.
Shia je ležala na mizi, podpirala sem ji glavico in jo božala po telesu... Preden sem odšla, sem odstrigla koder njenih dlak in ga pospravila...
Thor se mi je ulegel v naročje, ko sem v ambulanti sedela na tleh. Vedela sem, da mu bo na mizi neprijetno, saj nikoli ni maral višine. Stisnila sem ga k sebi in jokala v njegovo grivo... Kljub temu, da se mi je podiral svet, sem vedela, da prihaja čas, ko bo za vedno nehal trpeti, na kar je bil zaradi svoje bolezni obsojen od rojstva...
Z obema sem ostala vsaj še eno uro... Uro spominov in bolečine.
Ja, nekdo mora iti s tabo, meni se je namreč vedno dobesedno "utrgalo". Na srečo sem vedno imela ob sebi vsaj nekoga, ki je razumel, kako mi je...
Teja in ostali... hudo je, nekaj najhujšega v življenju... vem pa, da si ne bi nikoli odpustila, če ljubljeni živali ne bi stala ob strani takrat, ko me je najbolj potrebovala.
Logiran
T.M.T
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 577


« Odgovor #34 : nedelja, 24.04.2005 : 12:30:42 »

Našo šarplaninkosmo uspavali pri 9 letih.Mnogo prezgodaj.Bilo pa je več kot potrebno.
Bolezen v njej je bila premočna in je zmagovala.Veterinar je rekel,da bo po operaciji dobro le kakih 5mesecev potem pa bo spet enako in naj ji rajš olajšamo trpljenje.
Bilo nam je hudo.Veterinar je prišel na dom in ji pomagal na oni svet-naj počiva v miru.
Otroci nismo smeli gledalti pa smo vseeno.Po vbodu igle je vstala nas pogledala in iz oči smo ji prebrali :"hvala!".......
Nadomestil jo je ron,pa mu še vedno kdaj rečem:"Ara pa tega ni naredila"

Skratka,ko je bolezen mu olajšajte trpljenje,prej pa jaz ne bi dala kuža uspavati.
Logiran
Ory
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.750


« Odgovor #35 : sreda, 03.08.2005 : 19:06:48 »

Našo labradorko Juno sva odpeljali na zadnjo pot skupaj z mamo. Bila je stara 12 let in popolnoma hroma. Zadnji teden jo je moral po stopnicah nositi oče, zadnji dan pa smo vsi videli, da ne gre več. Odpovedal ji je živčni sistem in niti vode ni več zadrževala. Edino, kar je na telesu še utripalo so bile žalostne oči  Cry. Jaz sem se kar držala, dokler ni mami odšla z njo v ambulanto in sem videla kako jo boža po glavi...... v tistem trenutku mi je padla tema pred oči in trajalo je še kakšen teden, da sem prešla najhujše. Potem je trajalo še kakšen mesec ali dva, da nisem bruhnila v jok vsakič, ko sem videla kakšno dlako, ki se je še valjala po stanovanju.
Od tega je 7 let, pa se mi Juna občasno še vedno pojavlja v sanjah.

lp
Logiran
Tara04
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 481


« Odgovor #36 : sreda, 03.08.2005 : 19:41:36 »

Mamico od moje psičke prejšnji torek uspavali. Stara je bila 15let, imela pa je neko vnetje v grlu in je kašljala, ko pa je kašelj z antibiotiki ponehal pa se je začela kar dušiti in ni niti več jedla. Odločli so se da tako ne gre več naprej in so poklicali veta da je prišel k njim domov in jo je pri njih evtanaziral, da so jo pol pokopali na vrtu.
Lastnica pravi da ji je lažje da jo ima na vrtu saj ve kje je in se ji zdi da je še vedno z njo. Cry

Jaz žal nimam vrta, če ne bi naredila isto, ker me je groza da bi pustila psičko na veterini kjer bi jo vrgli v črno vrečo za smeti in jo zažgali. Cry
Logiran
PetraS
še malo sramežljiv
**
Spol: Ženska
Sporočil: 88


« Odgovor #37 : petek, 02.12.2005 : 00:14:11 »

Nikoli mi še ni bilo treba evtanazirati mojega psa/mačka in mi je malo zvilo, ko sem prebrala današnjo izkušnjo s to zadevo . Mi lahko kdo pove kako izgleda...jaz sem si to predstavljala kot:prvo pomirjevalo, nato predozirana narkoza...torej se kuža umiri in zaspi (tu neke se mu ustavi srce)...o kakšnih zbadanjih v srce oz. pljuča še nisem slišala in me je šokiralo, pa sprašujem kaj je sedaj to ena reč in zakaj je ponekod tako in drugje drugače?....
Kateri veterinar pride na dom?
Logiran
babyjazz
odvisnež
*****
Sporočil: 694


« Odgovor #38 : petek, 02.12.2005 : 00:21:28 »

vse gre tako hitro, da sploh ne dojemaš.

najprej pomirjevalo, ki deluje v minuti potem pa še T61, ki tudi ustavi možgane v sekundi. vsaj pri nas je bilo tako. srček potem še malce dela samo to ni to
Logiran
Tara04
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 481


« Odgovor #39 : petek, 02.12.2005 : 12:14:42 »

Jaz sem tudi silšala da gre tako kot pravi babyjazz, lahko si pa tudi zraven. Jaz bi rada bila zraven mojih ko bo čas, iz spoštovanja, pa tudi da jih ne bo strah, ampak ne vem če bom zdražala.
Logiran
babyjazz
odvisnež
*****
Sporočil: 694


« Odgovor #40 : petek, 02.12.2005 : 12:19:27 »

Boš. Tud jaz sem in me v bližnji prihodnosti še ena taka turtura. V bistvu je vse bolj grozno za lastnika (sploh tisto čakanje na veta. Vmes te kar ima ,da bi pognal skozi okno. Brez heca).
Pes ne ve kaj ga čaka in niti ve kaj se dela z njim.
Logiran
Tara04
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 481


« Odgovor #41 : petek, 02.12.2005 : 16:21:33 »

Si mislim kako naj bi to bilo, GROZNO! Še ko pišem in razmišljam o tem mi pridejo solze na oči. Sploh ne vem kako vam, ki ste dali to skozi uspe se sprijaznit da ga ni več. Vem da se da ampak meni se zdi kot da mi ne bo zneslo.
Logiran
Drejči
midi
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.862



« Odgovor #42 : petek, 02.12.2005 : 22:38:38 »

Vse kar se rodi, mora umreti, tudi tisti, ki jih imamo najraje. Krog se zakljuci in takrat bodi svojemu najboljsemu prijatelju resnicno najboljsi prijatelj. Pospremi ga na zadnjo pot tako, da bo lahko z mirom v srcu za vedno zaprl oci.
Iz njegovih oci boste razbrali, ko bo govoril: "Mama, cas je." Takrat psa stisnem k sebi, se mu zahvalim za vsak trenutek, ki sem ga lahko prezivela z njim in mu stojim ob strani do zadnjega trenutka. Jok in zalovanje prideta na vrsto, ko njegovo srce ne bije vec. Ne vem zakaj, a ne dovolim si, da bi bilo zadnje, kar bi videle njegove oci, moj zalosten in objokan obraz.
Logiran

Moj cilj v zivljenju je...
...biti enako dobra, kot moji psi mislijo, da sem.

Nekateri pravijo, da sem pasja. Prav imajo.
babyjazz
odvisnež
*****
Sporočil: 694


« Odgovor #43 : sreda, 14.12.2005 : 22:16:19 »

Citat
Boš. Tud jaz sem in me v bližnji prihodnosti še ena taka turtura. V bistvu je vse bolj grozno za lastnika (sploh tisto čakanje na veta. Vmes te kar ima ,da bi pognal skozi okno. Brez heca).


eto pa smo zgleda tam.
Logiran
martinca
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 140


« Odgovor #44 : četrtek, 15.12.2005 : 00:09:21 »

Imam že kar mnogo izkušenj z uspavanjem živali in vsaka me kar za nekaj dni pretresla, ampak vem, da tako pač mora biti, vse živali so bile pa tako bolne, da bi živele le še nekaj dni v mukah, ne bom opisovala vsake posebaj, ampak zadnjo, katera mi je bila najhujša.
Dak je bil moj prvi pes (bil je samo moj, ne od družine) in tudi on se je tako obnašal, čeprav smo živeli vsi skupaj in je tudi z ostalimi preživel mnogo časa. Lani poleti v svojem 15 letu so mu odpovedale zadnje tace, preprosto se ni mogel več vstati, kar tako, še nekaj ur prej sva bila na sprehodu. Ker je bil pretežno zunaj se je zavlekel v garažo, začele so ga napadati muhe in ga dobesedno žrle pri živem telesu. Bil je pa tako okorn, da ga sama nisem mogla spraviti niti v avto. Z muko smo ga zvalilil na šotorsko platno in ga položili v avto. Veterinar je potem psa pregledal kar v avtu in ugotovil, da mu pač poasi odpovedujejo organi, živel bil le še kakšen dan. Odločila sem se za evtanazijo in čeprav mi je bilo takrat hudo, vem da sem ravnala prav. Vterinar je vse opravil kar v avtu. Jaz sem se vsedla k njemu v prtljažnik ga objela, on pa me je samo gledal s tistimi lešnikovimi očkami. Nisem imela občutka, da ga je bilo strah, tudi ko je dobival inekcijo je gledal samo mene, za vse ostale mu je bilo vseeno.
Tega pogleda ne bom nikoli pozabila! Dak hvala ti za teh 15 let, takšnega psa kot si bil ti ne bom več nikoli imela. 
Logiran
Strani: 1 2 [3] 4 5 6 7 8 ... 20   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  zdravje  |  Tema: Uspavanje - kdaj?
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines