Nik a.k.a. Čik, Frik, Bunka, Baraba, Niki, Cuki,... pa še marsikaj :)

[branka]

Ojoj, Petra, pa neeee  pa jaz ne morem verjet, ne morem. Kakšen dan...kašno leto, jaz ne morem dojet tega, mene bo pobralo.  Niki, ne morem verjet, da te ni več, nikakor. 

Petra, moje iskreno sožalje. Meni je tako hudo...drži se.

[mamaF]

Zalarjeva, ko sem za prijateljico iskala informacije o erlihiji in ji takrat sprintala ogromen kup strani iz tiste teme, me je branje o tvojem Niku tako prevzelo, da sem vaju šla poiskat še po drugih temah. In vaju našla tukaj. Takrat je bila prijateljica čisto sesuta zaradi diagnoze pri svoji psički, jaz pa sem ji potem poročala, kako dobro gre vama, kljub Nikovim letom ... In to ji je povrnilo nekaj optimizma. Nik se je tudi njej vsedel v srce. Sredi avgusta mi je na morje sporočila, kako je srečna, da so krvni izvidi njene kosmatinke super in obe sva v telefon šmrkali od veselja.
Da tvojega Nika ni več, sem pogruntala šele zadnjič, ko sem spet odprla vajino temo, ker sem videla v tvojem avatarju psičko, pa sem mislila, da bom naletela na same vesele novice - da je Nik dobil "sestrico", da skupaj divjata ...

  malo pozno je, vem, a vseeno bi ti rada izrazila sožalje. Rada bi, da veš, da je zgodba tvojega Nika pomagala eni strti duši, ki jo imam neizmerno rada, da je hodila spat malo bolj pomirjena ...
Sama si neizmerno želim enega pasjega družabnika, pa zaenkrat v to še ne znam prepričati tudi moža ... počasi, upam, da bo ratalo tudi meni Do takrat bom z veseljem brala teme o srečnih zverinicah v toplih domovih - nekateri so zame tako "živo" opisani, da se mi zdi, da jih že kar poznam. Poleg Moonbeaninega Rokija in Flipa, Brankinega Bučka, "samoyedkine" Nale, princeske Neli in Maja, E.T. in še mnogih dtugih, je bil "moj znanec" tudi tvoj Nik  .

Nik, pazi na tvojo "sestrico" tu dol in potolaži svojo Petro, kadar ji bo hudo!

PS: Petra, boš tudi malčici Asti odprla kakšno temo? Jaz bi tako rada izvedela kaj o njej ... pa ne zameri zaradi radovednosti.

[Speedy]

Petra, čisto takega kot Nika verjetno ne bo več... In čisto take kot Lesi tudi ne... Kot si napisala je vsak po svoje poseben... Mene je tudi kar zvilo, ko sem Neli pripeljala domov. Včasih jo nehote primerjam z Lesi in takrat zaboli... Ampak je vsak dan bolje. Bolj ko jo spoznavam, bolje je. Pridejo trenutki, ko je res hudo, ko je neznosno, ampak resnično poskušam kljub vsemu uživati ob tem, kar je tu in zdaj. Vem, kako težko je, ampak vem, da bo bolje. Tebi in meni in še komu... Nekoč.

Niki je v tebi pustil neizbrisen pečat in lahko si res vesela, da je bil tako krasen pes. In pospremil te je od otroštva do odraslosti, kot mene Lesi. Nikoli ne bo več enako, a bo lahko vseeno lepo. Čas je, da počasi obrneva nov list v svojem življenju. Niki pa bo itak vedno s tabo, ker je del tebe. Je težko in verjetno še dolgo bo, a druge poti ni.

S tabo si želim, da bi imela kmalu spet čisto svojega psa! Močno držim pesti, da se bo to prav kmalu zgodilo in bo Niki iz druge strani mavrice spet zagledal iskrice v tvojih očeh! Drži se.

  Nikiju, tebi in mali Asti.

[Speedy]

Vem, kaj misliš... Ampak tudi ti boš dočakala čisto svojega kosmatega družabnika. Kako bom vesela, ko se bo zgodilo...

[Speedy]

O ja, hitro gre! Ampak nikoli ne veš, mogoče se pa vse že prej postavi na svoje mesto in se bo zgodilo že prej... Jaz si tudi nisem mislila, da bom tako kmalu postala spet ponosna lastnica psa... Pa se je življenje malo zasukalo, en kup stvari se je poklopilo in evo... imam Neli. Hja, življenje je nepredvidljivo in zna včasih prav prijetno presenetiti. Tako da... nikoli ne veš... Pol leta se pa itak res tako hitro obrne.