Vlečni psi

[Nanook]

Hojla,

meni je zelo všeč ta šport in ga nikakor ne pojmujem kot mučenje. Žal poznam vse preveč ljudi, ki ga. Že kar dolgo nazaj sem imela priložnost videti v živo kako izgleda vse to in toliko veselja kot so ga pokazali ti psi preden se je začelo "mučenje"   in celo med njim, še dolgo nisem videla.   Me je skor prijelo, da bi še sama laufala.  

[ewchy]

Tudi meni se zdi ta šport krasen, sem gledala tudi film o neki zelo pomembni in dolgi dirki čez Aljasko ( ). Enkrat sem na Kopah celo videla trening teh psov, ko jih je en gospod pripeljal, vpregel in potem so šli. Toliko lajanja je bilo slišati in takšna predanost teku. Me je dobesedno fasciniralo. In ko jim je rekel da lahko grejo in ko so tako zašprintali so vsi ki so se prej nabrali okoli in so gledali kako jih je vpregel obstali z odprtimi usti. Me pa zanima, kako poteka tvoj dan in če lahko vse pse dosti natreniraš ker jih imaš kar veliko. Videla sem že tudi na slikah aljaške malamute in sibirske huskye da so vlekli vprego, vendar sem slišala da so boljši ti križanci. Koliko psov pa imaš v vpregi? Kakšni dobri rezultati?  
Tudi sama sem že razmišlajala, da bi bila musher vendar zaenkrat so to še sanje in baje je ta šport tudi zelo drag. Je res?

Lp, Eva

[musher]

Pozdravljeni!
Se je kar nabralo nekaj vprašanj. Bom skušal na vse čim krajše odgovorit. Ne mi zamerit, če bom kaj pozabil.
Pasme kot sta malamut in samojed so res preteške, zato imajo tudi na čistopasemskih dirkah sibirske huskyje ločene od teh pasem. Na naših odprtih dirkah se pa praktično sploh ne pojavljajo, še huskyji so zelo redki. Kot ste sedaj lahko opazili obstaja več organizacij za vlečni šport. Mislim, da sta sedaj dve zvezi za čistopasemske pse, ker so sev FISTECu, ki je bil prvotno za te pse skregali in so potem Nemci s še nekaj državami ustanovili svojo zvezo WSA. Mislim, da je šlo nekaj okoli tega, kaj se lahko prizna za pasemskega psa in kaj ne. Ne vem točno, ker me to nikoli ni zanimalo. Želel sem dirkat s čimhitrejšimi psi pa ni važno kakšne pasme so. Zato je slovenski klub vlečnih psov (KVPS) član ESDRA-e, ki dovoljuje nastop psom ne glede na pasmo in pod njenim okriljem nastopajo mešanci, ki so bistveno hitrejši od pasemskih polarnih psov. Kljub temu, da so kratkodlaki ni težav z mrazom, saj pravega mraza v Evropi že dolgo ni bilo. Kvečjemu so težave s previsokimi temperaturami. Tekmovanje in tudi treningi s temi psi kadar je več kot 15 stopinj je prepovedano. Najboljše temperature pa so tam okoli -5. Če je kdaj res mrzlo pa pse pač oblečeš. Vendar ne med tekmo. Plaščke nosijo samo na stake outu (prostor, kjer so stacionirani tekmovalci v času tekme) pred štartom, ali po tekmi, ko že počivajo. Samo to je res redkokdaj in še to samo posamezni res bolj zmrzljivi psi. Doma imam seveda pse v pesjakih po dva skupaj. Utice imajo lesene in nastlane s slamo, vendar nič posebej izolirane. Običajen dan treninga poteka približno takole: ob osmih zjutraj jim dam približno tretjino dnevnega obroka hrane zalitega z dobrim litrom vode (bistvo je da čimveč pijejo) nato jim počistim pesjake in spakiram vso opremo na avto. Nekje med deseto in enajsto naložim še pse in gremo na Pohorje. tam odlaufamo svojih 10 - 25 km (odvisno od časa v sezoni). Po treningu dobijo kak pasji bombonček in zopet slab liter vode, v katero pa mora bit kaj namočeno (n.pr. jetrca), ker drugače ne bi vsega popili. Vrnemo se nekje ob dveh, pol treh, nakar vse pospravim in jih do štirih še nahranim in končam. Torej puni šiht. To je sedaj štirikrat na teden, po novem letu pa trening dvakrat tedensko in za vikend dirka. Letos treniram 15 psov od katerih bi jih naj potem tekmovalo 12 ali vsaj 10 na posamezni dirki. Tekmujem namreč v odprtem razredu kjer imaš lahko v vpregi neomejeno število psov. Obstajajo pa še razredi do štiri, do šest in do osem psov. od ostalih sedmih psov so 4 letošnji mladiči (sedaj stari 8 mesecev), ki se sedaj učijo in trije starejši psi, ki jih učijo. Teh ne treniram tako redno, ker je za prvo sezono bistvo, da spoznajo kaj naj bi v svojem življenju počeli. Psov in psic imam približno pol pol, saj v nasprotju s človekom pri psih ni bistvene razlike v hitrosti med spoloma. V manjših vpregah pa prevladujejo psi, ker so pač večji in močnejši, saj je razlika, če vlečejo sanke štirje psi, ali štirinajst. Med vodniki sicer po nekih podatkih res prevladujejo psice, samo tisti najbolj poznani liderji so pa ponavadi psi (Lingo, Mars, in trenutno Mike od Egil Ellisa, ki v zadnjih štirih letih nima prave konkourence). Sam imam za liderja vedno psičko. Ne vem zakaj, so mi pač ženske bolj simpatične od moških
Od leta 97, ko sem nabavil prvi par "lovskih" psov iz Norveške imam na mednarodnih tekmovanjih že kar precej uspehov. Mislim, da smo do sedaj prinesli domov že več kot trideset pokalov od tega kar nekaj tudi za prvo mesto. Le na evropskem prvenstvu še ni bilo prave sreče. Še najboljši smo bili na Poljskem leta 2000 - 7. mesto - vendar tam zaradi karantene, ki bi jih čakala ob povratku v domovino ni bilo skandinavcev, ki pa v tem športu poleg Nemcev največ pomenijo.
Šport je seveda zelo drag, še posebej če hočeš resno tekmovat v odprtem razredu. Če se pa hočeš samo malo vozit v štirkah, pa mislim da še kar gre.
Aja, še hrti. Probali so že vkrižat tudi hrte, vendar so se bolj obnesli ptičarji in poenterji. Pred leti sem imel psa, ki je imel štiri rodove nazaj enega hrta in moji letošnji mladiči so njegovi vnuki. Pomojem so hrti res najhitrejši, vendar oni tečejo na bistveno krajše razdalje (mislim, da kak kilometer) med tem ko so šprinti vlečnih psov v odprtem razredu dolgi do 25km. To razdaljo morajo psi preteči s povprečno hitrostjo 30-35km/h. zato rabimo tu predvsem vztrajne pse, ki gonijo in gonijo cel dan, če je treba, kar je pa značilno za lovske pse.
Upam, da še nisem predolg, bom kaj še za drugič pustil.
LP
Musher

[Thor]

Še vedno je namreč kar nekaj (preveč) ljudi prepričanih, da je to mučenje živali, zame pa je to krasen šport. Vidim tudi, da velika večina ljudi kot vlečne pse pojmuje izključno sibirske huskyje in aljaške malamute, mogoče še samojede.

Odkar sem bila enkrat "slucajno" v Logarski dolini, ko je potekalo tekmovanje, je to zame fenomenalna zadeva. Od takrat tudi navdusenje nad polarnimi psi. In posledicno, kar nekaj let zatem, je tukaj Thor. Sicer aljaski malamut, ampak v Logarski je bila vecina huskyjev in malamutov. Kuzki tako presneto dobro vedo, kako kul je to, da vlecejo, da to res ni nobeno mucenje. Lastniki pa... morali bi jih videt, kako jih cartajo:))))) Ljubezen na visku. Predvidevam, da je tudi s tvojimi tako.

Se mi pa zdi, kolikor sem brala, da je malamut res pretezak in da dosega lepe uspehe v vleki tovora in vztrajnosti, ne pa v hitrosti.

Bi morali videti nasega 30-kilskega lepotca prejsnjo soboto po ljubljanski trznici, kako je vlekel svojo Tanjo (ze na kolenih), ko je zaslisal harmoniko:)!?!?!:)

HIhihi...

Lepo tecite se naprej, upam, da vas bomo imeli kdaj priloznost videti.

Tanja

[nadja]

Mi smo bili lani na smučanju v Švici in smo videli pasjo vprego, res lep pogled, koliko kužkov na kupu in toliko veselja . Na žalost je oči slikal z rokavicami tako da imamo ene 10 slik njegovih rokavic namesto psov

[musher]

Cveto,
ne vem sicer, kaj je Sirtaki mislila s tem, da delovni psi ne morejo bit kratkodlaki, ampak sanke danes vlečejo (vsaj na odprtih dirkah) 90% kratkodlaki psi. Ampak za te pse je primerno poskrbljeno. Ne živijo sicer v hiši, ampak v pesjakih z uticami, ki so fajn nastlane s slamo. V takem okolju kar lepo preživijo. Je pa tudi res, da (verjetno tudi zaradi tega) porabijo ti psi dvakrat toliko hrane, kot njihovi enako težki kolegi z daljšo in predvsem bolj gosto dlako (tudi sibirski husky ni ravno dolgodlak pes).
Vodnika se pa izbere na osnovi psihofizičnih lastnosti (logično). Pes mora bit tak, da ko teče, ga ne zanima nič drugega kot samo to. Nobena stvar ga ne sme zmotit. Mora bit tudi dovolj hiter in vzdržjiv, da celotni vpregi diktira tempo. Pa tudi mora biti pripravlje tečt na čelu vprege. Vsi namreč to niso. Eni so lahko zelo dobri tekači, dokler so v timu, ko ga pa daš "naprej" pa čisto odpove. Komande danes pri šprintih niso več tako pomembne, saj so proge tako označene, da praktično drugam kot po progi itak ne moreš. Je pa moja sedaj "penzionirana" vodnica obvladala tudi to (gee = desno, whoa = levo, go ahead = naprej,...)
LP
Musher

P.S.: Včeraj in danes smo že trenirali s sankami. Danes je bilo na Pohorju -14. To je pravi užitek. 15 km smo prelaufali v pol ure.

[Tomster]

Najprej moram rečt, da me pasje vprege zelo fascinirajo, tako da upam, da nas bo musher kaj povabil na kako tekmo!

Ja, kar se pa tiče dlake, konkretno za borderje, ki jih Cveto vztrajno omenja, pa naslednje: sam imam borderja in sem se zelo zelo zelo dobro poučil o pasmi, pa ne vem še niti 10% vsega! Dolga dlaka kot taka je prej ovira kot prednost, zato so delovni psi v VB in Avstraliji večinoma kratkodlaki (predstavljajte si psa, ki cel dan dela na razmočenem pašniku, dlako ma pa skoraj do tal ), nikakor pa to ne pomeni, da je dlaka slabe kvalitete, ti psi imajo celo zelo kvalitetno podlanko, da so zaščiteni. Psi, ki so pri nas in imajo daljšo dlako, imajo po večini tudi slabšo podlanko, oz. je sploh nimajo, zato marsikateri pes izgleda "suh", ker ga pokriva le dolga krovna dlaka. Cveto, mislim, da si malo zamešal kvaliteto in kvantiteto dlake pri psih, še posebej njun pomen pri delovnih pasmah. Koliko sem bral prejšne poste (ja, prebral sem vse), je Sirtaki napisala čisto prav, jaz sem jo razumel, očitno tudi Barbka in še kdo, ti pa, vsaj tako izgleda, nekako nočeš razumet!

Ne mi zamerit, sam sem še mlad, ti oz. Vi pa že izkušen gospod, v kinologiji z vsemi žavbami namazan, a vseeno dopuščam možnost, da se kdaj tudi kak stari maček zmoti. Če oz. ko se jaz, to tudi priznam in ne udriham po vseh.